Nedelja, 22.08.2021

»Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi«, beremo v današnjem evangeliju. Človek je več kot svoje telo, svoja čustva in svoje misli uči tudi logoterapija. Duhovna dimenzija človeka je poleg telesne in psihične dimenzije ključnega pomena za razumevanje človeka. Človek je z duhom nadarjen, in na tej osnovi ima svobodno voljo, lahko odloča in je odgovoren za dejanja in konsekvence svojega dejanja. Z duhom nadarjeni človek se lahko odloča za ljubezen, ki je globlja kot ljubezen, ki se rodi iz psihe. Jezus nas vedno spet spominja na to duhovno nadarjenost, ker ve, da individualni duh človeka spodbuja k veri v Boga. In iz te povezanosti človeka z Bogom preko vere, se lahko razvija oživljajoča moč, ki človeka nosi skozi vse izkušnje življenja.

Ponedeljek, 23.08.2021

»Gorje vam, slepi vodniki, ki zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi.«[1]

Jezus obtožuje vedno spet pismouke in farizeje in to z zelo jasnimi besedami. Kako bi Jezus danes govoril? Kaj bi nam vsem hotel povedati? Mogoče tako:

Gorje vam, ki delate dobra dela zaradi tega, da bi vas ljudi občudovali, ali da si to lahko zabeležite v življenjepis, ali na spletno stran podjetja.

Gorje vam, ki iščete, da vas drugi občudujejo zato, kar ste po poklicu ali po nazivu. Gorje, kdor išče spoštovanje preko oblačil, avtomobilov, imobilije, znanja lastnih otrok ali statusa.

Gorje vam, ki sodite ljudi po tem, kolikokrat gredo k sv. maši, ali so cepljeni proti coroni ali pa ne. Gorje, ki sodite ljudi po inteligenci, po enojezičnosti ali večjezičnosti.

Gorje vam, ki gledate samo na to, kar je vaše in se bavite samo s tem, kar vam, vaši družini, prijateljem, ali politični stranki koristi.

Gorje vam, ki ne iščete resnice in pravičnosti. Gorje, če vam zadostuje, da se vam in vašim ljubljenim dobro godi.

Torek, 24.08.2021

Pozitivne misli in uravnoteženi občutki

Kljub vsemu, kar se v teku življenja zgodi, je važen pozitiven pogled na življenje. Zakaj je to tako važno? Ker pritegnem v moje vsakdanje, kar izžarevam na osnovi misli, čustev in skritih prepričanj. Zaradi tega je dobro, če vedno spet obstanem v trenutku in pogledam na misli, ki jih imam, na čustva, ki jih čutim in na to, kako sem se obnašal v zadnjem času.

Potem se lahko odločim: Hočem v tem stilu misli, čustva in dejanja nadaljevati? Ali bi rad spremenil ono ali drugo, ker opazujem, da negativno vpliva na moj odnos do življenja? Zdaj se boš mogoče vprašal, ali je res tako enostavno spremeniti notranja dogajanja in zunanja dejanja?

Iz osebnih izkušenj lahko povem, da je možno odločati in na osnovi odločitve tudi oblikovati. To je človeku možno, ker ni popolnoma izdan odtisov preteklih dogajanj, izkušenj in vzgoje. Prvi korak je, da se tega zavedam. Drugi korak je, da treniram svojo voljo. Čemu bi služili pozitivne misli in uravnotežena čustva? Včasih namreč človeku več koristijo slabe misli, negativni občutki, ker na primer ni treba prevzeti popolno odgovornost za svoja dejanja.

Torej, odločimo se in kultivirajmo misli, občutke in dejanja, da se lahko razvija pozitiven pogled na življenje.

Sreda, 25.08.2021

Bolezen in trpljenje

Včasih nas življenje pripelje do izkušenj, ki bi si jih radi znebili. Takšna izkušnja je na primer huda bolezen. Kaj lahko v takšni situaciji daje upanje? Rad bi vam posredoval par glavnih misli Viktorja Frankla, ustanovitelja logoterapije.

Tvoje telo lahko zboli. Tvoja psiha lahko zboli. Toliko, da se mu ne da izogniti. Vendar bodi prepričan v eno: Tvoj resnični JAZ, tvoja notranja duhovna oseba, oseba, katera si za telesom in psihično strukturo, ne more zboleti. Imaš telo, imaš misli in občutke, vendar SI duhovna oseba, ki ima izkušnjo bolezni.

Pri bolezni je odvisno od tega, kako se odločaš spopasti s svojo boleznijo. Odločitev je tvoja. Vedno z gotovostjo, da nisi tvoja bolezen.

S tega vidika postaja življenje smiselno do zadnjega diha. In do zadnje sekunde imaš nalogo, ki jo moraš izpolniti, čeprav je mogoče sestavljena le iz prenašanja hude bolezni. Največji dosežek človeškega življenja po Viktorju Franklu je prenašati nespremenljivo trpljenje.

Želim ti, v katerikoli zahtevni situaciji trenutno stojiš, da se zavedaš, da nikoli trpiš zaman, ker v vsakemu trenutku življenja čaka tvoj osebni smisel na to, da ga odkrivaš.

Četrtek, 26.08.2021

Izkušnja tišine in meditacije

Nekega dne so k samotnemu menihu prišli nekateri ljudje. Vprašali so ga: Kakšen pomen vidiš v svojem življenju tišine in meditacije?

Menih je bil zaposlen s črpanjem vode iz globokega vodnjaka. Obiskovalcem je rekel: »Poglejte v vodnjak. Kaj vidite?« Ljudje so pogledali v globok vodnjak: »Nič ne vidimo.«

Čez kratek čas je menih spet vprašal ljudi: »Poglejte v vodnjak! Kaj vidite zdaj?« Ljudje so spet pogledali navzdol: »Ja, zdaj vidimo sebe!«

Menih je rekel: »No, ko sem prej črpal vodo, je bila voda razburkana. Zdaj je voda mirna. To je izkušnja tišine in meditacije: Vidite sebe! In zdaj počakajte še malo.«

Čez nekaj časa je menih spet rekel: »Poglejte v vodnjak! Kaj vidite zdaj?«

Ljudje so spet pogledali navzdol: »Zdaj vidimo kamenje na dnu vodnjaka.« Potem je menih izjavil: »To je izkušnja tišine in meditacije. Če dovolj dolgo čakate, lahko vidite dno vseh stvari.«

Zgodbica naj vas navdiha, da vključite izkušnje tišine in meditacije v vsakdanje življenje.

Petek, 27.08.2021

Dopustiti občutke

Pri delu z ljudmi, ki so v krizi, mi postaja ena stvar vedno bolj jasna. Vsi bi se morali naučiti bolj dopuščati čustva. Osebno tudi težko dopuščam čustva. Veliko mislim in včasih tako zgubim stik s sedanjost.

Izraziti to, kar čutim in učenje, kako obvladati čustva, je po mojem mnenju osnovna zahteva za srečno življenje. Toda tega se ne naučimo. Pri vzgoji, v šoli in v družbi običajno šteje le intelektualna uspešnost. In to je najpomembnejše, česar učimo otroke.

Ko na primer otrok v javnosti joče ali izraža občutke, kot sta jeza ali bolečina, jih starši hitro utišajo. Ja kaj si bodo mislili ljudje okoli nas? In potem se sprašujemo o naraščajočem potencialu nasilja v naših šolah, vse večjem številu smrti zaradi mamil in pomanjkanju socialne povezanosti?

Čas je, da čustvom damo prostor v vsakdanju, ki ga potrebujejo za ohranjanje zdrave psihe in telesa, in da že otroke naučimo živeti s svojimi občutki in se z njimi ukvarjati.