Nedelja, 9. marec 2025

Mir v duši in sreča v očeh

Na Radiu Slovenija so pred kratkim v oddaji 7. stran predstavljali življenjski priročnik avtorice Petre Škarja z naslovom: Najdi svojo srečo in mir. Ljudje smo si različni, vendar nekaj nam je skupnega - vsi si želimo mir v duši in srečo v očeh. Kaj bi dali, da bi nam nekdo dal navodila, kako to doseči v tem življenju? Kako torej najti mir v duši in srečo v očeh?

Avtorica skuša najti odgovor na vprašanje. Pravi: “Morda se ne strinjate z mano, a prepričana sem, da smo bogati glede na materialistične kriterije. A med sprehajanjem sem razmišljala, kako revno živimo. Nisem še srečala osebe, ki bi rekla, da je bil njen najboljši dan v življenju dan, ki ga je preživela pred računalnikom. Ali osebe, ki bi rekla, da je bil njen najsrečnejši trenutek v življenju, ko je dobila največ všečkov na Facebooku, ali je ves dan brala novice ali časopise, ali gledala filme ... In zagotovo nisem srečala osebe, ki bi na smrtni postelji obžalovala, da ni več časa preživela v pisarni in delala. Ste vi kdaj srečali koga podobnega?

Verjetno ne, a kljub temu točno to počnemo večino svojega dragocenega časa na tem prečudovitem Planetu, polnem lepot. Neumno ali žalostno? Pomislite na najlepše dni v svojem življenju. Kakšni so bili, kaj ste počeli? S kom ste bili, kje? Kako ste se ob tem počutili, kaj ste si najbolj zapomnili?

Veliko materiala imamo na dosegu rok in dosegu oči, a čedalje slabše znamo to uporabiti v vsakodnevnem življenju - v tem hitrem tempu življenja.

Vsi si želimo mir v duši in srečo v očeh. In pisateljica v knjigi razlaga, da je to mogoče. Tudi v zahodnem svetu. Ljudje v zahodnem svetu nismo prisotni tukaj in zdaj - nismo prisotni v svetu okoli nas. Denimo - ste danes opazili, če je v vašem kraju kaj zacvetelo? Ali je bil na nebu kak zanimiv oblak?

In kako se umiriti v tej hitrosti? Spet je pomembno, da smo tukaj in zdaj. Da smo hvaležni za stvari, ki jih imamo, da nismo tekmovali, da imamo radi drug drugega in da nehamo hrepeneti po vseh stvareh, ki jih nimamo, pač pa smo hvaležni zato, kar imamo. In za konec še nekaj konkretnega: hehamo hitro hoditi! Ko gremo do službe, opazujmo Karavanke, poglejmo drevo. Ima drevo energijo, vonj? Ste prepričani, da ga zares nima?

Ponedeljek, 10. marec 2025

Ločitev

Pod roke mi je prejšnji teden prišla knjiga Gregorja Čušina »Novi pomisleki.« Na naključno odprti strani takole sprva navaja evangelij po Luku: “In vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je odhajal.”

Čušin pa v nadaljevanju razmišlja, da se zgodovina ponavlja –tako kot se je godilo v tistih časih, se žal godi še danes. Besede iz odlomka zelo točno povzamejo odnos današnje moderne, v levo nagibajoče se družbe do taistega človeka, Jezusa. Do Boga. Vse, kar je Božje in sveto, hočemo pregnati iz svoje srede, iz svojih mest, domov, družin, iz umetnosti in z naslovnic časopisov, ven iz svojega vidnega in miselnega polja... Ven na obrobje in še dlje: v prepad.

Govorijo o “ločitvi Cerkve od države” in imajo pri tem v mislih in v glavi sliko dveh zakoncev, ki se po dolgi ali kratkotrajni zvezi spreta ter se bolj ali manj sporazumno razideta. Lahko je razveza tudi burna in padajo zmerljivke, celo udarci. Zato morda mož iz foto albuma odstrani vse slike nekdanje žene in žena iz garaže pomeče vse orodje nekdanjega moža. Da bi ne bilo spominov. Opomnikov, ki bolijo. Kot da ljubezni nikoli ni bilo. No, morda je prav res ni bilo. Vsaj ne prave.

A ko hočejo “ločiti Cerkev od države”, v resnici želijo ločiti človeka od Boga. Čušin se ob koncu se sprašuje: Ali se lahko srce loči od telesa? In Kaj se zgodi s telesom, ko ga zapustita duša in Duh?

Torek, 11. marec 2025

Bogat človek pripoveduje ...

Zgodba, na katero sem po naključju naletel na spletu, se začne s pripovedovanjem poslovneža: "Pred nekaj leti sem se udeležil konference o investicijah in financah v ZDA. Eden izmed govornikov je bil Bill Gates, v fazi vprašanj in odgovorov pa sem mu zastavil vprašanje, ki je nasmejalo vse. Vprašal sem ga: Če bi on, kot najbogatejši človek na svetu, sprejel svojo hčerko v poroko z revnim ali ponižnim človekom?

Njegov odziv me je spremenil. Dejal je: “Prvič, razumi, da bogastvo ne pomeni, da imaš zaseden bančni račun. Bogastvo je predvsem sposobnost ustvarjanja bogastva.

Primer: dobitnik na loteriji ali igranje na srečo. Tudi če zmaga 100 milijonov — ni bogat: je reven človek z veliko denarja, zato 90 % loterijskih milijonarjev po 5 letih spet postane revnih. Imate tudi bogataše, ki nimajo denarja. Na primer večina podjetnikov. So že na poti k bogastvu, tudi če nimajo denarja, saj razvijajo svojo finančno inteligenco in to bogastvo.

Kako se razlikujejo bogati in revni: Da bi bilo lažje: Bogati lahko umrejo, da bi obogateli, Revni pa lahko ubijajo, da bi obogateli.

Če vidite mladeniča, ki se odloči trenirati, se naučiti novih stvari, se truditi nenehno izboljševati, morate vedeti, da je bogataš. Če vidite mladeniča, ki misli, da je problem v državi in ki bogate obravnava kot tatove in neprestano kritizira, morate vedeti, da je revež.

Za zaključek, ko rečem, da se hči ne bo poročila z revnim človekom, ne govorim o denarju.

Govorim o sposobnosti tega človeka, da ustvari bogastvo.”

Bill Gates je nato zbranim v dvorani povedal še eno kratko zgodbo, da je razblini vsak dvom o dojemanju bogastva.

“Nekega dne je bančni varnostnik našel torbo z denarjem, vzel torbo in jo šel predat direktorju banke. Ljudje so temu gospodu rekli idiot. Leto kasneje mu je banka ponudila mesto uslužbenca, po treh letih je bil zadolžen za stranke, po 10 letih je vodil regionalno pisarno banke, upravljal več sto zaposlenih in letne premije so presegle znesek, ki bi ga lahko ukradel. Bogastvo je predvsem stanje duha, prijatelj moj,” je še dejal Gates.

Sreda, 12. marec 2025

Opomnik: V postnem času smo

Kako vam gre postenje in priprava na največji krščanski praznik? Spomnim - pepelnica nas je spodbujala k postnim žrtvam, a hitro se ujamemo v past nečimrnosti – da bi postali zgolj bolj disciplinirani (npr. da bi pojedli manj hrane ali da bi se več gibali), ne pa tudi bolj sveti. Pogosto je post razumljen kot čas odrekanja, po veliki noči pa se vrnemo na staro pot. A postenje, molitev in dobra dela niso le začasni izziv, temveč sredstvo za trajno rast v svetosti.

Glavna skušnjava naše vere je ločevanje med duhovnim življenjem in vsakdanom. Evangelij po Marku, ki smo ga slišali na postno sredo, uči vrednote, ki se pogosto razlikujejo od vrednot sveta, ki poveličujejo moč, ugled in nadzor. Jezus opozarja, da ne moremo služiti dvema gospodarjema – Bogu in svetu. Če nas vera ne oblikuje v globino, postane le formalnost, ki jo je enostavno opustiti, citiram:

“Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci! Hinavci si grdijo obraze, da bi ljudem pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.”

Molitev in post nista folklora, ampak način, kako se odpremo živemu Jezusu. Svet ne more ponuditi tega odnosa, zato je naloga kristjanov, da ga ohranimo v središču. Pepelnica nas vabi k iskrenemu spreobrnjenju – ne le za preostanek posta, ampak za vse življenje.

Četrtek, 13. marec 2025

Pomlad v naravi - pomlad v nas?

Letos bo spomladansko enakonočje nastopilo prav kmalu - 20. marca 2025, ob 10:01. To je trenutek, ko sta dan in noč enako dolga, ko se svetloba in tema uravnotežita. Astronomsko to pomeni prehod iz zime v pomlad, narava pa odgovarja s prebujanjem: drevesa brstijo, ptice prepevajo, sončni žarki postajajo toplejši.

A kaj pomeni pomlad za nas, ljudi? Pogosto pomislimo na zunanjo spremembo – daljše dneve, lepše vreme. Toda enakonočje nas uči tudi o notranjem ravnovesju. Tako kot Zemlja potrebuje svoje cikle, tudi mi potrebujemo čas za premik, za opustitev tistega, kar nas je bremenilo v dolgih zimskih mesecih, in za sprejemanje nove rasti.

Naš čas ni vedno popolnoma usklajen z naravnimi ritmi. Tako kot Zemlja potrebuje 365 dni, 5 ur in 48 minut, da obkroži Sonce, in zato prestopna leta uravnavajo koledar, tudi mi včasih potrebujemo prilagoditve – trenutke, ko se zavestno odločimo za spremembo.

Pomlad ni le zunaj nas, ampak tudi v nas. Je klic k ponovni povezanosti z življenjem, k odločitvam, ki nas bodo vodile k večji svetlobi. Tako kot sonce na dan enakonočja vzhaja skoraj točno na vzhodu in zahaja na zahodu, naj tudi mi poiščemo svojo notranjo usmeritev.

Narava nas uči, da je rast mogoča tudi po najhladnejših zimah. Vsak brst je dokaz, da je v nas moč za nov začetek. Kot pravi pesnik Rainer Maria Rilke: "Pomlad je način, kako narava pravi: ‘Čas je za nov začetek.’" Sprejmimo ta klic in pustimo, da pomlad razcveti tudi v naših srcih.

Petek, 14. marec 2025

Vztrajajmo pri postnih zaobljubah

Postni čas je obdobje duhovne prenove, ki nas pripravlja na praznovanje Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. To je čas molitve, posta in dobrih del, postni petek pa je še bolj pomemben dan posta in premišljevanja Jezusovega trpljenja.

Menim, dragi poslušalci, da nam je v teoriji to vse jasno, a kaj pa pravi praksa - vsaj kar se novih navad, kamor lahko štejemo tudi postenje?

Čas, ki ga potrebujemo za oblikovanje in ohranitev nove navade, se razlikuje od osebe do osebe in od kompleksnosti same navade. Pogosto se omenja 21 dni, kar izvira iz študij iz 50. let prejšnjega stoletja, vendar novejše raziskave kažejo bolj raznoliko sliko.

Raziskava z Univerze College London iz leta 2009 je pokazala, da v povprečju traja 66 dni, da nova navada postane avtomatska. Pri enostavnih navadah (npr. popiti kozarec vode vsako jutro) je to lahko hitreje, pri bolj zapletenih (npr. redna vadba ali zdrava prehrana, pa tudi post) lahko traja od 18 do 250 dni.

Ključ do uspeha ni zgolj čas, ampak tudi doslednost in motivacija. Pomaga, če:
Začnemo z majhnimi koraki, se izognemo natančnosti – npr. tudi če enkrat izpustimo, nadaljujemo ter da povežemo novo navado z že obstoječimi rutinami.

Torej, namesto da se osredotočimo na točno število dni, je bolje razmišljati o vztrajnosti in prilagajanju – da navada postane del nas, ko jo vključimo v svoj vsakdan.

Zato lahko o vseh postnih objubah in zaobljubah, ki so na današnji petek še toliko bolj poudarjeni, morda razmislimo, da se jih velja držati tudi po Veliki noči. Postenje, molitev in dobra dela niso le začasni izziv, temveč sredstvo za trajno rast v svetosti.