Petek, 12.6.2015

V ljubezni se vedno z nova najde Boga. Ker z njegovo pomočjo lahko ljubimo sebe, partnerja, vero in življenje. Nikoli naj ne bi pozabili, da ljubezen živi v nas, v naši veri. Zaupali naj bi Bogu in iz svetega pisma spoznali, kaj nam naroča, ter kaj je dobro za nas in naše soljudi. Kljub vsem težavam naj ne bi obupali in drug drugemu stali ob strani. Kljub konfliktom naj ne bi zbežali, temveč se zbrali in poiskali rešitev problemov. Seveda brez nasilja, vendar z besedami, v tišini in miru. Vželi si naj bi čas in se ne prenaglili. V tišini je moč. Vsak dan si vzemite nekaj minut zase in si recite: »Jaz sem čudovit, čudovita in moje probleme bom rešil, rešila s pomočjo Boga, prijateljev, družine in drugih.«

Četrtek, 11.6.2015

Oznanjajmo Božjo besedo. Pomagajmo bolnikom in vsem pomoči potrebnim. Ne sramujmo se iskati pomoči pri drugih ljudeh, če sami ne zmoremo in tudi drugim ponujajmo pomoč, kadar je možno. Kadar lahko pomagamo, naj to tudi storimo. Bog nam je dal talente, s katerimi lahko drugim pomagamo in jih osrečujemo. Zato ne premišljajmo dolgo, kadar vidimo da je pomoč potrebna. Vsako dobro delo se enkrat vrne. Kadar bomo najmanj pričakovali, nam bo sočlovek ponudil roko, da bomo lahko vstali, če smo padli. Sami pogosto ne zmoremo nositi bremen, ki so nam naloženi, velikokrat pa si ljudje tudi sami sebi naredijo preveč problemov. Vedno več stresa pri delu, v šoli, družini, partnerstvu ali prostem času. Ne vzamite celega bremena na svoje rame. Pustite si pomagati nesti vaš križ, kakor si je Jezus pustil pomagati od Simona iz Cirene. Niste sami in to nikoli ne pozabite.

Sreda, 10.6.2015

V Svetem pismu piše: „Kdor bo torej kršil katero teh najmanjših zapovedi in bo ljudi tako učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo spolnjeval in učil, bo v nebeškem kraljestvu velik.“ Zapovedi v svetem pismu so kot zakoni države. Kdor se jih ne drži in tudi druge zavaja h kršenju zakonov, bo najmanjši v državi in ne bo ničesar dosegel. Kdor pa živi po zakonih in tako tudi uči druge, bo imel v življenju veliko možnosti in bo lahko veliko dosegel.

Ljudje naj ne bi živeli po katerihkoli pravilih v življenju. Držati se moramo zakonov države in zapovedi svetega pisma. Ne moremo vzeti samo ene zapovedi izmed desetih in le po tej živeti. S tem spregledamo vse ostale zapovedi in s tem svetopisemskega nauka ne izpolnimo. To je kot če bi pri testu odgovoril samo na eno vprašanje. Odgovor je sicer lahko pravilen in natančen, kljub temu ne boš opravil testa. Tudi če živimo bo petih ali šestih zapovedih to še ne zadostuje. Za izpolnjeno življenje je treba upoštevati vse zapovedi.

Torek, 9.6.2015

Če sol izgubi okus, jo vržemo proč. Čudna primerjava za vero. A sol sploh lahko izgubi okus? Po mojem mnenju ne. Človek mogoče zgubi želje po soli. In tako je tudi z vero. Veliko ljudi zgubi vero v Boga zaradi malenkosti v  življenju ali tudi pomanjkanja časa. Za Boga si mora vzeti čas, veliko premišljati in moliti. Pa če prav zmoli le kratko molitev. Za prijatelje si je treba vzeti čas, tako tudi zase. Ne sme pozabiti, da je Bog njegov prijatelj, prvi prijatelj. Bog nas ljubi, tudi takrat, ko mi nanj pozabimo. On nas varuje in skuša z nami vspostaviti stik.

Tako naj bi bili luč in jo širili v temi. Da bi vsak, ki je v temi zagledal luč, ki naj nikoli ne bi ugasnila.  S to lučijo, lučijo upanja lahko mnogim podarimo iskrico upanja, ljubezni in vere.

 

Ponedeljek, 8.6.2015

Poznate »Pravljico žalostne žalosti«? Govori o kupčku nesreče ob robu ceste. To je žalost. Mimo pride stara žena in jo vpraša, kaj je z njo narobe. Žalost pripoveduje, da jo ljudje zaničujejo in ne vidijo, da jim žalost hoče dobro. Pomaga jim preko slabih časov. To da ljudje je ne spremejo in si prigovarjajo: »Ne, nisem žalosten in to bo že minilo«. Žalost pa enostavno odrinejo. Ampak solze in vsi drugi občutki, ki jih požirajo, jih od znotraj razjedajo. Žalost enostavno ne ve več naprej in je sama čisto na tleh. Stara žena ji pove, da naj ne obupa in ji bo od zdaj naprej vedno ob strani. Žalost se zahvali in jo konec konca vpraša, kdo sploh je. Stara žena ji odgovori: »Jaz sem upanje«.

Zgodba mi  je osebno zelo pri srcu. Žalost je važna in vsak človek naj bi jo sprejel, sicer ne more zaključiti s sabo in problemom, ki ga ima. To je važno za dobro in stabilno pot brez večjih udarnih jam. Torej v miru žalujte in pustite čustvom prostor in čas.

Nedelja, 7.6.2015

Potem ko je Adam jedel od prepovedanega drevesa, ga je bilo sram. Ko ljudje izvejo nepričakovano resnico, se počutijo ogoljufani, izključni in nagi. S takim občutkom enostavno niso računali.

Jezus je vprašal: »Kako lahko hudič hudiča izganja? Kdor je v sebi razceplen, ne more obstati. Če je npr. družina razcepljena , kot se dandanes veliko krat dogaja, nima več obstoja. Večina družin se tega niti ne zaveda. Z vsakim prepirom brez sprave se družina strga v dvoje. Zavedati se moramo, da je odpuščanje pomembna vrlina človeka. Življenje je sestavljeno iz ljubezni in odpuščanja. Vsak naj bi uvidel svoje napake in jih poskusil izboljšati in si iskati pomoč, če sam ne zmore.  Z vsako zatajitvijo postaja hujše in je težje popraviti. Vsakega prestopka naj bi se zavedali in poskusili doseči odpuščanje, ne samo pred Bogom, ampak tudi človekom, ki smo mu prizadejali zlo.