Nedelja, 5.6.2022

Danes na binkoštno nedeljo se spomnimo zgodbe iz Svetega pisma, ko je Jezus poslal Svetega Duha na zemljo. Nekaterim se je zdelo, da vidijo plamen nad glavami zbranih. Nenadoma pa so lahko zaslišali druge govoriti v njihovem materinskem jeziku in vsak je drugega razumel.

Po mojem bi bilo zanimivo, če bi lahko drug drugega na tak način razumeli. Potrebno je verovati, da je vse mogoče. Če se potrudimo, lahko drug drugega tudi razumemo brez besed. Za to moramo senzibilizirati naša čutila in drugega videti kot celo osebo in ne samo poslušati besede. Tudi zvok za besedami je pomemben. Se je vam že kdaj zdelo, da vam nekdo kaj pravi in ne morete verjeti, da se oseba res nad tem veseli, tudi če reče: Res sem srečen! Ampak obraz se ne smeji, glas ni res vesel. To so stvari, ki jih po navadi že podzavestno opazimo in če osebo dobro poznamo, tudi primerno reagiramo. Mogoče nam oseba noče pokazati, da je žalostna in se zaradi tega dela kot bi bila vesela. Če osebo poznamo oz. opazimo znake, potem lahko na lahek način opazimo, če se nekdo laže ali pove resnico. V vsakem primeru je potrebno, da primerno reagiramo. Mogoče oseba noče pokazati žalosti in noče govoriti o tej stvari, potem moramo to akceptirati. Kako je pri Vas? Vedno pokažete Vaše občutke ali jih včasih tudi skrivate?

Heute am Pfingstsonntag erinnern wir uns an die Bibelstelle, als Jesus den Heiligen Geist auf die Erde sandte. Einige sahen Flammen über den Köpfen der Versammelten und auf einmal konnten sie die anderen in ihrer Muttersprache reden hören und jeder verstand den anderen.
Es wäre interessant, wenn wir andere auf diese Art und Weise verstehen könnten. Wir müssen nur daran glauben, dann ist alles möglich. Wenn wir uns bemühen, dann können wir andere auch ohne Worte verstehen. Dafür müssen wir unsere Sinne sensibilisieren und den anderen als ganze Person betrachten. Nicht nur die Worte sind wichtig, sondern auch der Ton dahinter. Kennen Sie es, wenn jemand sagt: „Ich bin so glücklich“, wir es ihm jedoch nicht glauben? Das Gesicht lacht, aber der Ton ist nicht wirklich glücklich. Das sind Dinge, die wir für gewöhnlich unbewusst wahrnehmen und wenn wir die Person gut kennen, reagieren wir auch dementsprechend. Vielleicht möchte die Person uns nicht zeigen, dass sie traurig ist und tut deswegen als wäre alles in Ordnung. Wenn wir die Person gut kennen oder zumindest die Zeichen erkennen, erkennen wir auch, wenn jemand lügt oder die Wahrheit sagt. In jedem Fall ist es wichtig, dass wir dementsprechend reagieren. Wenn die Person nicht zeigen will, dass es ihr schlecht geht und nicht darüber sprechen will, dann müssen wir das akzeptieren. Wie ist es bei Ihnen? Zeigen Sie immer ihre Gefühle oder verstecken Sie sie auch manchmal?

Ponedeljek, 6.6.2022

Ste že slišali za »Pravljico žalostne žalosti«? Govori o kupčku nesreče ob robu ceste. To je žalost. Mimo pride stara žena in jo vpraša, kaj je z njo narobe. Žalost pripoveduje, da jo ljudje zaničujejo in ne vidijo, da jim žalost hoče dobro. Pomaga jim preko slabih časov. Toda ljudje je ne sprejmejo in si prigovarjajo: »Ne, nisem žalosten in to bo že minilo«. Žalost pa enostavno odrinejo. Ampak solze in vsi drugi občutki, ki jih požirajo, jih od znotraj razjedajo. Žalost enostavno ne ve več naprej in je sama čisto na tleh. Stara žena ji pove, da naj ne obupa in ji bo od zdaj naprej vedno ob strani. Žalost se zahvali in jo konec konca vpraša, kdo sploh je. Stara žena ji odgovori: »Jaz sem upanje«.

Zgodba mi je osebno zelo pri srcu. Saj je žalost pomembna, ker za človeka je bolje, da jo sprejme, sicer ne more zaključiti s sabo in s problemom, ki ga ima. To je pomembno za dobro in stabilno pot brez večjih udarnih jam. Torej v miru žalujte in pustite čustvom prostor in čas.

Haben Sie schon vom »Märchen der traurigen Traurigkeit« gehört? Es geht um ein Häufchen Elend am Straßenrand. Das ist die Traurigkeit. Eine alte Frau kommt vorbei und fragt sie, was ihr fehle. Die Traurigkeit erzählt, dass die Menschen sie verachten und nicht sehen, dass die Traurigkeit ihnen nur Gutes will. Sie hilft ihnen über die schlechten Zeiten hinweg. Aber die Menschen akzeptieren sie nicht und sagen zu sich selbst: „Nein, ich bin nicht traurig und das geht schon vorbei.“ Die Traurigkeit schieben sie einfach bei Seite. Die Tränen und alle anderen Gefühle, die sie hinunterschlucken, fressen sie von innen auf. Die Traurigkeit weiß einfach nicht mehr weiter und ist am Boden zerstört. Die alte Frau sagt ihr, dass sie nicht verzweifeln soll und sie ihr ab jetzt immer zur Seite stehen wird. Die Traurigkeit bedankt sich und fragt sie, wer sie denn überhaupt sei. Die alte Frau antwortet: „Ich bin die Hoffnung.“

Die Geschichte liegt mir persönlich sehr am Herzen. Denn die Traurigkeit oder Trauer ist sehr wichtig. Für den Menschen ist es besser, sie zu akzeptieren, denn nur so kann er mit sich und seinem Dilemma abschließen. Das ist wichtig für einen guten und stabilen Weg ohne größere Stolpersteine. So trauert in Frieden und lasst euren Gefühlen Zeit und Raum.

Torek, 7.6.2022

Jezus je spregovoril: »Vi ste sol sveta. Če pa se sol pokvari, s čim naj se soli?«

Vemo, da se sol ne more pokvariti, saj je stoletja, če ne celo tisočletja bila uporabljena za konzerviranje živil. Ampak Jezus tukaj meni, da je sol esencialna, t. p. življenje potrebna, za človeka. Če pa bi se sol le pokvarila, npr. ker se umaže in jo zaradi tega nočemo več uporabiti za jed, bi to bilo zelo hudo. Sol je primerjava z vero. Če se jed pokvari, jo vržemo proč, na žalost se to ne samo zgodi s pokvarjeno jedjo, ampak tudi z drugimi stvarmi, ki jih ne uporabimo več. Tudi ljudje se zamenja kot uporabljen robček. V takšni družbi ni čudno, da se tudi vero hoče zamenjati ali na njo enostavno pozabiti. Ker vrednote vere se ne strinjajo s tako družbo. Vera nam hoče pokazati neskončno ljubezen, ne samo med partnerji, ampak tudi ljubezen družine, ljubezen med prijatelji in ljubezen Boga. Ljubezen Boga je neskončna in tudi če storimo kaj hudega in se odstranimo od vere, je Božja ljubezen zelo močna in Bog nam odpusti in nas za vedno ljubi. Tega se naj bi zavedali. Tudi če vmes pozabimo na vero, se lahko vedno spet vrnemo nazaj in Bog nam odpusti ter nam pokaže njegovo ljubezen.

Sreda, 8.6.2022

Bog je vsemogočen in Bog je stvarnik vseh nas. Velikokrat pozabimo nanj, spomnimo se Jezusa, Marije in Jožefa. Spomnimo se angelčka varuha in na koncu šele razmišljamo o Bogu, ki je vse to ustvaril. Ustvaril je vse nas in nam dal svobodno voljo, da lahko storimo, kar hočemo. Lahko naredimo napake in se iz njih učimo. Dal nam je občutke, da lahko čutimo vso srečo v veri, v prijateljstvu, v družini, v ljubezni in tudi v sami sebe. Bog je tudi rekel, da moramo ljubiti sami sebe, da lahko ljubimo druge. To je večini ljudi najtežje. Sami smo do sebe velikokrat zelo kritični ali pa mislimo, da smo najboljši. Potrebno je najti pravo mero. Zavedati se moramo, da ni vse slabo in ni vse dobro. Življenje je kot vlak smrti – so vzponi in padci. Ravno to pa življenje tudi naredi tako posebno. Bi bilo vse dobro ali slabo, bi bilo dolgočasno in mučno. Skozi vse slabe stvari, ki se nam dogajajo, se nam lepi trenutki šele zdijo lepi in se lahko tudi zavedamo vsake malenkosti, ki je le tako lepa, če se nam drugič ne bi tako zdelo.

Četrtek, 9.6.2022

V evangeliju Jezus pravi, da naj proti svojemu bratu ne govorimo slabo. To velja za brata kot tudi za sestro, velja za vsakega človeka. Dandanes vsepovsod le slišimo slabe stvari – novice o vojnah, o boleznih, o korupciji politikov in še več. Če bi ljudje pa več razmišljali o dobrih stvareh, o stvareh, ki jih razveselijo – npr. nasmeh otroka, veselje v očeh druge osebe, ki nam je blizu. Tudi nasmeh neznane osebe, nam lahko polepša dan. Obstaja teorija sreče. Če bi vsak človek tri osebe osrečil in te osebe vsaka spet tri, bi tako lahko širili srečo po celem svetu. Za srečo ni potrebno dragih stvari, ni potreben drag avto, vila in bazen. Potrebni so dobri ljudje, ki se družijo z nami, ki so nam v težkih časih ob strani. Pomislite na takšno osebo. Katero osebo bi imeli radi ob sebi ravno zdaj? Katera oseba Vas spravi v smeh? Katera oseba Vam daje enostavno dober občutek? Vsak izmed nas ima vsaj eno osebo v svojem življenju, ki je ta mali sonček ali ta kupček upanja. Zahvalite se danes pri tej osebi ali če jih je več pri teh osebah. Poskusite tej osebi tudi Vi biti dobra oseba in poglejte, kaj se bo mogoče spremenilo v Vašem življenju.

Petek 10.6.2022

Petek, konec delovnega tedna za večino ljudi. A ne za vsakega. So ljudje, ki delajo tudi ob vikendih. Obstajajo ljudje, ki delajo vsak dan, npr. kmeti ali pa tudi mamice in očetje. Starši skrbijo za vse člane družine, pri tem velikokrat pozabijo nase. Danes bi se rada zahvalila pri vseh mamicah, vseh očetih, pri vseh babicah in dedijih, ki dan za dnem skrbijo za otroke, vnuke ali celo pravnuke, če jim je zdravstveno še mogoče. Na svetu je veliko lačnih družin, veliko osamljenih staršev in otrok. Deloma se ne zavedamo, kako dobro nam gre tukaj v Avstriji. Seveda pridejo tudi slabi časi, ko se moremo posloviti od naših najljubših. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da imamo vseeno še družino ob sebi, ki nam potem stoji ob strani. Mogoče ta družina ni krvna, ampak so to prijatelji, znanci, ki z nami govorijo, nas spravijo v smeh, nas poslušajo, nas enostavno objamejo, nas ne pustijo z žalostjo in trpljenjem sami. Premalo se zavedamo ljudi okoli nas, ki so celo življenje skrbeli za nas. Moja iskrena zahvala Vam, ki ste skrbeli zame, me spravili v smeh, me objeli, če sem rabila objem, vse moje skrbi poslušali. Hvala, hvala, neskončna hvala. Prosim ne pozabite na ljudi, ki so Vam bili ob strani ali tudi zdaj stojijo ob strani. Te osebe držite ob sebi in tudi Vi stojte njimi ob strani, če Vas potrebujejo.