Petek, 5.4.2013

Vstali Jezus, ki svojim prijateljem pokaže svoje roke in noge in prebodeno stran, razodeva da vse, kar smo v telesih živimo v teh letih na zemlji, naše veselje pa tudi naša boleča izkustva, ne bodo odpadla od nas kot nekoristno ogrinjalo, ampak bo zaznamovalo naš enkraten način bivanje z Bogom in drug z drugim. Tako ne bomo odkrili le, da je ljubezen močnejša od smrti, ampak tudi, da je naša vera močnejša od našega dvoma.
Kurt Marti pravi: Sprašujete me, ali je vstajenje mrtvih,  jaz vam tega ne vem razložiti. Vem pa to, kar me ne sprašujete, namreč, da je On sam rekel: Jaz sem vstajenje in življenje, kdor vame veruje nikoli ne bo umrl. Ko sem obiskal pokojnega kolega v bolnišnici in odprl vrata enajstega nadstropja  splošne bolnice na Dunaju  mi je ta rekel: Jože ali imaš Boga. Daj mi Boga. Kolega Mirko je vedel, da mu lahko le Bog podari to, kar si sam ali bližnji niso mogli podariti. Prosimo, da bi tudi mi imeli tako močno vero.....

Četrtek, 4.4.2013

Ko se začne Velikonočni čas, takrat občutim v sebi, da je pričakovanje, ki sem ga gojil v postnem času,  izpolnjeno. To pa zaznam tudi v drugih ljudeh. To pa ne le zaradi vigredi, ki se v teh dneh tako silovito prebuja. V globini mojega srca je zaupanje, da  se začne novo življenje in to življenje ima v sebi kal večnosti. Tako po tednih postnega časa prihajam k izviru, ki žubori v meni.
Na Veliko noč,  ne praznujemo le Jezusovo vstajenje, ampak tudi naše vstajenje.  Praznujemo dan, ko je Jezus premagal smrt. Zato želi ta praznik spremeniti vse naše življenje. Zato je za nas kristjane ta dan test, ali gre v tem dnevu le za neko evforijo, ali gre za vstajenje, ki se zgodi v mojem vsakdanu. Zaradi Njega se vedno znova učimo vstajati, kadar pademo, posebno takrat, ko so naši odnosi krhki in smo razočarani. Vera v vstajenje celi naše rane. Tako prihajamo do tistega pravega življenja, ki ga je Jezus s svojim križem in vstajenjem podaril vsakemu izmed nas.

Sreda, 3.4.2013

Ko razmišljam o svoji osebni zgodovini, vem da mi ni potrebno zapreti oči pred časi, ko sem taval kakor učenca iz Emavsa. Bog me je vodil tudi preko strahu in stiske, preko dvomov in teme, preko samote in praznine in me pripeljal k sebi.
Ko sta ga učenca spoznala, po lomljenju kruha sta prišla do spoznanja, da morata to povedati tudi drugim. Če sta se prej oddaljila iz skupnosti, sta spoznala, da morata zopet v skupnost njegovih učence. Tudi za nas je pomembno, da prihajamo skupaj, ter obhajamo praznik lomljenja kruha ali kot pravimo sveto mašo.
Takrat, ko vstalega Jezusa srečamo pri maši, takrat se za nas začne poslanstvo. Če mu takrat pustimo, da se nas dotakne v našem srcu, je prav, da ga s svojim življenjem oznanjamo.

Torek, 2.4.2013

V Jezusovem času so v nekaterih deželah na Vzhodu mazilili telesa umrlih z rastlinskimi olji, kot sta mira in aloa, da so se telesa umrlih bolje ohranila.
Judovski grobovi, v katerega je bil pokopan Jezus, so bile votline, pogosto vklesane v skalo, pred katero so zavalili velik okrogel kamen, da so grob zaprli.
Po vstajenju so učenci razglasili najbolj pomembno novico: Jezus, ki je bil križan, je vstal od mrtvih.
Evangeljske pripovedi o vstajenju želijo povedati:
- vstali Jezus se da spoznati,
- učenci, ki so prej dvomili, ga spoznajo,
- vstali Jezus zaupa učencem poslanstvo, da veselo sporočilo oznanijo drugim.
Kot smo slišali evangeljsko poročilo na velikonočni ponedeljek, se da Jezus spoznati učencema na poti v Emavs. Pri lomljenju kruha sta učenca spoznala in razumela, da morata pripovedovati o srečanju z Njim. Jezus nas spremlja na poti življenja in z nami lomi kruh. Lomiti kruh življenja pomeni »deliti« življenje z drugimi in živeti zanje, posebno z ubogimi in slabotnimi.

1.4.2013 Velikonočni ponedeljek
Dogodek iz Emavsa, je spodbudil mnoge slikarje, da so ga naslikali. Prevladujeta dva motiva. Eden kaže učenca, ki sta z Jezusom na poti. Na sliki takoj zaznamo, kako učenca z neznanim spremljevalcem govorita o razočaranju in kako se njuna žalost počasi spreminja v veselje.
Druga slika iz Emavsa kaže učenca, ko sta z Jezusom pri mizi. On jima lomi kruh. Vsak velikonočni ponedeljek oživita v meni ti dve sliki.
Po katastrofi velikega petka je dogodek dveh učencev, ki sta bila na poti v trg Emavs, ključnega pomena za našo vero.
Ta dva učenca sta šla iz Jeruzalema. Pogovarjala sta se s tujcem tako, da je  njuno srce začelo goreti.
Jezus jima je razlagal Psalme in Preroke. V trenutku ni bil le gost, ampak gostitelj. Vzel je kruh, ga razlomil in  jima ga dal, da sta ga zaužila.  Evangelist Luka konča zgodbo z besedami: in odprle so se jima oči in sta ga spoznala. Pomembno je da Jezusu dovolimo, da se dotakne našega srca.

31.3.2013  Velika noč

Verujem v Božjo Ljubezen.
ki je šla za nas na križ,
premagala zlo in smrt,
ter živi in nas neizmerno ljubi.
Prvo naročilo, ki ga vstali Kristus daje učencem, se glasi: »Pred vami grem v Galilejo!“
Marija Magdalena je na velikonočno jutro iskala Jezusovo truplo, našla pa je Živega. Za njim gremo tja, kamor sami po sebi nikoli ne bi mogli priti.
Ob prazniku Jezusovega vstajenja vam želim Božje bližine, zaupanja v Njegovo delovanje, vere v Njegovo moč in veselje, da je vstal in živi v naših srcih.  Kristus je vstal, resnično je vstal, tudi za vsakega izmed nas.