Petek, 16.01.2015

Dobro jutro!

Ves ta teden smo jemali izhodišče za naša premišljevanja evangelijske odlomke, ki so predvideni za branje v cerkvi. Tako se nas je mogla dotakniti božja beseda tudi doma, na poti v službo ali kjerkoli. Jezus oznanja božje kraljestvo in svoje oznanjevanje potrjuje z izganjanjem hudih duhov in ozdravljanjem bolnikov. Preden v današnjem evageliju ozdravi mrtvoudnega, mu odpusti grehe. To je za vse navzoče nazaslišano. Grehe more odpuščati samo Bog. V potrditev svoje avtoritete sledi nato ozdravljenje. Tako pokaže, da ima pred očmi celotnega človeka. Danes tudi medicina znova  odkriva, da mora človeka gledati bolj celostno. Pogosto so telesna obolenja posledica neke motnje na duševnem področju. Opazujejo celo, da je za določeno telesno obolenje kriva tudi določena duševna motnja.

Jeza, nespravljivost, zavist, hudobija ne škodujejo le okolju in ljudem, ki so pizadeti, temveč tudi tistim, ki jih trosijo po svetu. Dolgoročno taki ljudje zbolijo tudi telesno.

Nam pa je dana beseda sprave, hvaležnosti, dobrote. Čim bolj bomo te dobrine trosili v našem okolju, tem bolj bomo tudi telesno zdravi. To ne velja absolutno, v glavnem pa drži.  Tudi še nadalje se hočemo truditi, da bo Jezus naš spremljevalec in bomo po njem dosegli življenje v polnosti.

 

Četrtek 15.01.2015

Dobro jutro!

Tisti čas pride k Jezusu gobavec in ga prosi: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus se ga usmili, stegne svojo roko, se ga dotakne in mu reče: »Hočem, bodi očiščen.« takoj je gobavost izginila in je bil očiščen. S temi besedami se začne evangelij za danes. Morda bo kdo rekel: »Kaj pa z gobavostjo, saj te bolezni zdaj pri nas že zdavnaj ni več?« Vendar za to ne gre. Tudi v drugih zadevah evangelija iščemo in najdemo duhovno plat. Tako bomo  pred Gospoda mogli  postaviti našo nečistost, duhovno gobavost. Ne gre zgolj za nečistost v spolnem oziru, gre pa tudi za njo. Koliko je v naši družbi danes zlorabe človekoveka dostojanstva! Vsepovsod mlada, mikavna gola ali napol gola telesa za  reklamo vseh vrst izdelkov. Tudi moda je vse bolj taka, da razgalja naša telesa. Človek je zelo v nevarnosti, da drugega ne gleda kot osebo z dostojanstvom, temveč ga vrednoti le po zunanjosti in po koristi, ki jo bo drugi zame imel.

Mi pa smo osebe, bitja z dušo in dostojanstvom. Nihče noče biti obravnavan kot stvar, ki jo uporabim, nato pa odvržem na smetišče. Danes gremo v dan s to mislijo in prosimo Gospoda, da očisti naše misli, besede in dejanja. Čisti naj bodo vsi naši medsebojni odnosi, brez zahrbtnega namena.

 

Sreda 14.01.2015

Dobro jutro!

V srečanjih  ali telefonskih pogovorih  dandanes mnogi govorijo o stresu. Mnogi morajo res veliko  v kratkem času narediti. Tudi sam doživljam, kako me mnoge naloge včasih postavijo pod hud pritisk. Vendar se branim proti besedi stres, saj je to že hudo stanje, ko človek stvari ne moreš več v redu narediti in notranja napetost raste do nevzdržnosti. Osebno mi je celo všeč, da imam zelo različne naloge na mnogih različnih področjih. Vendar vem,da je to možno živeti le do določene mere in ob zavestnem iskanju počitka in odmorov. V evangeliju današnjega dneva se zdi, da je tudi Jezus prišel v tak položaj. Ob vseh opravilih pa se umakne na samoten kraj, da bi tam molil. Povedano je, da je to storil zgodaj, ko je bilo še temno. Tudi zame je to najboljši čas molitve. Ne vstajam zgodaj, ker imam toliko dela, temveč ker v tem času molim. Mi, duhovniki molimo brevir, prav pa je če se Bogu približujemo tudi v meditaciji, tihem premišljevanju. Če hočemo zavestno živeti z Bogom, to ne bo šlo brez molitve. Tudi za molitev je treba iskati dober čas, dragocen čas. Tudi če zjutraj vstanemo prej le pet minut zaradi tega, da bomo imeli toliko časa za molitev, smo že storili lep korak. Delo in naloge so važne, a važen je tudi živ pogovor  z njim, ki daje vsemu šele smisel.

 

Torek, 13.01.2015

Dobro jutro!

Kadar se ljudje srečujemo, radi vprašamo drugega: Kako ti gre? Kako se imaš? Kdaj pa kdaj sem že slišal odgovor: »Kakor drugi hočejo!« Če se ob takem odgovoru zamislimo, lahko domnevamo, da se ima naš sogovornik  za žrtev, katerega življenje določajo predvsem drugi. Do takega stanja ne sme priti. Smo osebe z dostojanstvom z odgovornostjo za lastno življenje. Te odgovornosti nihče ne more preložiti na druge in nihče je drugemu ne more vzeti. Je pa resnica, da se pogosto pustimo določati od sil, ki nas obdajajo in nam jemljejo svobodo. Te sile nas oklepajo in vodijo v dejanja, ki so prvzaprav proti našemu dostojanstvu ali pa nam branijo storiti to, kar bi pravzaprav radi storili. Jezus v evangeliju, ki je določen za danes, izganja hude, nečiste  duhove. Ljudje se mu čudijo, da ima moč nad njimi. To pa so znamenja, da je božje kraljestvo že prišlo na svet. Zato bomo tudi mi v zaupanju v njega in v zvesti hoji za njim mogli doživeti, kako nas on vodi k bolj izpolnjenemu življenju. Sile, ki nas odtujujejo od nas samih ne bodo imele več take moči. Z njim bomo prišli do svobode božjih otrok. Premagali bomo sile, ki nam branijo storiti to, kar bi radi in se ne bomo več pustili voditi od njih. Že za danes se lahko tako usmerimo in naredimo korak bliže Njemu, bliže bratu, bliže sebi.

 

Ponedeljek, 12.01.2015

Dobro jutro!

Lepo je, da smemo dan začeti z duhovno spodbudo. Veseli smo, če nas že zjutraj kdo prijazno pozdravi in nagovori. Res je, da je dober začetek že polovica celote. Preden Jezus pokliče svoje prve učence, jim zagotovi, da se je božje krlajestvo približalo. Preden jih povabi, naj gredo za njim, jim da besedo zaupanja. Pa tudi povabilo samo je izraz zaupanja. Tudi mi po krstu pripadamo njemu. Tudi nam je povedana njegova beseda zaupanja. Vsak dan znova in že sedaj zjutraj spreemamo to besedo in nas more voditi skozi ves dan. Vse, kar bomo  danes storili, naj se zgodi v njegovem imenu. On gre pred nami in bo že pred nami v ljudeh, ki jih bomo srečali in v nalogah, ki jih bomo izpolnjevali. Pravi nam: »Hodi za menoj in bodi priča moje ljubezni!«

 

Nedelja 11.01.2015

Dobro jutro!

 Z današnjo nedeljo Jezusovega krsta zaključujemo božični čas. Še bodo odmevale po naših cerkvah in srcih božične pesmi. Ponekod bodo po stari  navadi tudi jaslice še stale vse do svečnice, Gospodovega darovanja. Kar smo praznovali, naj najde svoj odmev tudi v našem vsakdanjem življenju, v nalogah, ki jih opravljamo, v dolžnostih, ki smo jih prevzeli in, seveda, tudi v odnosih, ki jih živimo.

Besede, namenjene Jezusu: »Ti si moj ljubljeni sin, nad teboj imam veselje!« smemo obrniti tudi nase. Saj imamo prav po Jezusu delež na njegovem sinovstvu. Zaradi tega »molimo kot posinovljeni božji otroci«  k Nebeškemu Očetu.

»Biti ljubljen!« to je hrepenenje slehernega človeškega srca. Prav to nas usposablja, da moremo hoditi pot ljubezni tudi mi. To je celó  naše posebno poslanstvo. Spomnim se, da nas je brat Roger Schütz  na nekem novoletnem  srečanju taizejske mladine povabil, da si v naši življenjski okolici najdemo koga, o katerem domenvamo, da pogreša potrebno ljubezen in se mu s posebno pozornostjo posvetimo.

Prav k temu vas danes povabim tudi jaz.