Nedelja, 3. aprila 2022

»Pet velikih sovražnikov živi v nas: grabežljivost, častihlepje, nevoščljivost, jeza in ponos. Če bi lahko te sovražnike pregnali, bi brezdvomno uživali večni mir.«

Te besede je zapisal znameniti italijanski pesnik, humanist ter predstavnik zgodnje italijanske literature Francesco Petrarka. Besede, ki zelo nazorno prikazujejo okoliščine, zaradi katerih prihaja med drugim do vojnih spopadov. Kot trenutno v Ukrajini, kjer spet enkrat doživljamo, kdo najbolj nastrada v vsaki vojni - namreč navadno ljudstvo ter še posebno otroci in stari ljudje. Marsikdo noče več slediti medijskim poročilom o vojnem dogajanju. Podobno velja za pandemijo. Mnogi so izgubili vsako upanje na pravičnejšo prihodnost.

Nekje razumljivo. In vendar bi bilo neumestno, če bi se predajali malodušnosti. Čeprav imamo občutek, da mediji poročajo samo še o negativnih, žalostnih dogodkih, naj ne bi pozabili: nešteto ljudi in skupin dnevno skrbi za dobrobit sočloveka, tako s spodbujajočimi besedami ter še posebej s konkretnimi dejanji. Najmanj, kar lahko naredimo, je: priznati njihova prizadevanja, še bolje pa, jih pri tem podpirati.

Vom berühmten italienischen Dichterfürsten und Humanisten Francesco Petrarka stammt folgende Aussage: »Fünf große Feinde des Friedens wohnen in uns: nämlich Habgier, Ehrgeiz, Neid, Wut und Stolz. Wenn diese Feinde vertrieben werden könnten, würden wir zweifellos Frieden genießen.« Wie wahr, doch die Realität spielt leider eine andere Sprache, wie wir gerade zurzeit verzweifelt feststellen müssen. Man ist geneigt, zu resignieren und dem Leben in dieser Welt nur mehr mit Pessimismus zu begegnen. Trotzdem wäre dies äußerst ungerecht – ungerecht vor allem auch jenen gegenüber, die nicht lamentieren, sondern sich für die Mitmenschen in Not aktiv einsetzen.

Ponedeljek, 4. Aprila 2022

Dve mnenji znamenitih osebnosti na temo ljubezen.

Oscar Wilde: »Skrivnost ljubezni je večja kakor skrivnost smrti. «

Mahatma Gandhi: »Ljubezen je najmočnejša oblast sveta in vendar najponižnejša, ki si jo lahko predstavljamo.« Vse vere in kulture postavljajo v ospredje ljubezen. V krščanstvu zavzema ljubezen do bližnjega osrednje mesto in tudi tisti, ki ne verujejo v Boga, pripisujejo ljubezni pomembno vlogo. Ljubezen je bistvena sestavina sreče in smiselnega življenja. Sega lajhko od opojne zaljubljenosti pa do globoke naklonjenosti do drugega človeka. Pogostokrat se konča tudi žalostno ali se spremeni celo v ljubosumje s smrtnimi posledicami. Za nemškega pisatelja zgodnje romantike Novalisa pa je ljubezen sploh končni smoter svetovne zgodovine, je AMEN univerzuma.

Sam sem bil priča posebnemu dogodku ljubezni. Moj krušni oče, ki je prihajal iz Nemčije in bil poročen s koroško Slovenko. Ni znal slovensko. Ko se je v njegovi hiši zbirala družba, ki je ob pogostitvi pogovarjala in prepevala samo slovensko, so ga nekoč vprašali, ali ga to ne moti, saj ne razume slovensko. Njegov odgovor je bil: sploh ne. Važno je, da se dobro počuti moja žena.

Torek, 5. Aprila 2022

Hvaležnost velja za žlahtno človeško lastnost. Ali kot pravi pisateljica Seiler: »Hvaležnost je občutek, če se spominja srce.« Če znaš biti hvaležen, potem bogatiš svoje življenje. Kako osrečujoče je lahko, če si hvaležen, da si zdrav. Če si hvaležen, da poznaš ljudi, ki te ljubijo, da lahko zjutraj spet z veseljem pozdraviš novi dan. Nenazadnje gre namreč predvsem za to, da greš pozorno skozi življenje in da zvečer, ko se vležeš v posteljo, lahko rečeš: veselim se, da sem prestal dan srečno in zdravo.

Rad pa bi opozoril tudi na hvaležnost, ki jo dolgujemo prednikom naše narodne skupnosti, tistim, ki so v najhujših razmerah kljub hudim pritiskom ostali zvesti svojemu narodu. Bodisi po plebiscitu leta 1920, bodisi v času 2. Svetovne vojne, bodisi v prvem povojnem obdobju. Ravne te dni se spominjamo, ko so pred 80 leti številne slovenske družine pregnali v tujino. Vsi ti niso klonili najhujšemu pritisku. Njim ge še posebej velika zahvala – od duhovnikov, pionirjev Slovenske gimnazije in kulturnih društev pa do upornikov proti nacizmu v hošči. Brez njih bi slovenska narodna skupnost komaj preživela.

Sreda, 6. Aprila 2022

Dobro jutro! Ko se zbudimo, praviloma načrtujemo potek dneva. Večinoma vemo, kaj bomo delali, katere načrte bomo uresničili. Mnogi radi opravljajo svoje delo, drugi imajo pri tem spet težave, tretji pa trpijo, ker so sploh brez dela in se čutijo izključene iz družbe. Mnogi pa se spet jezijo nad seboj, da imajo preveč dela, in se ne sprašujejo, zakaj ne rečejo NE, preden bo vsega preveč.

Ne glede na vse to pa je treba vedeti: nikoli ne vemo, kaj bo prinesel dan, pa ga naj še tako dobro načrtujemo, in kakšni bodo izzivi, kaj nam bo jih dan morda podaril. Včasih se namreč zgodi, da se moraš odzvati na odločitve, s katerimi nikoli nisi računal. Lahko se zgodi, da je načrt, ki je bil zjutraj še pomemben, zvečer ni več važen. Ker se je na primer neka oseba, ki ti je bila blizu, ponesrečila ali se celó bori za preživetje.

Dobro je in smiselno, če načrtujemo dan. Važno je, da skrbimo zase in se jemljemo resno. Nič manj pomembno pa je tudi, da vidimo svoje možnosti in meje in da smo odprti za to, kar pride.

Četrtek, 7. aprila 2022

Krščanstvo uči vera, upanje, ljubezen. Upanje ima v krščanski veri večno vrednost. Verni kristjani upajo predvsem na odpuščanje, odrešenje in večno življenje.

V mojem življenju igra upanje še posebej pomembno vlogo. To že samo zato, ker je na nasprotnem bregu upanja brezupnost, obup, resignacija ali ceó depresivnost. Upanje pa daje razumeti: približuj se vsemu, kar ti pride nasproti, brez strahu. Ali kot je zapisal neznani mislec: upanje je kot plamen, ki stalno plapola, ali nikoli ne ugasne.

Upanje pozitivno učinkuje na mnoga življenjska področja. Igra pomembno vlogo, ko gre za dobro duševno počutje in za telesno zdravje. Upanje samo pa še ne zadostuje, če hočemo doseči pozitivne učinke. Za to potrebujemo tudi sestro ali brata upanja – ZAUPANJE. Zaupanje vase, zaupanje, ki omogoča hkrati samozavest in pogled na pozitivno prihodnost.

Obstaja pa tudi zaupanje, ki sem ga spoznal kot otrok. Če je čakal na mojega brata pomemben izziv, je njegov krušni oče zmolil devetdnevnico v upanju, da bo brat uspešno prestal izziv. Vsakič se je izkazalo, da njegovo upanje, bolje rečeno zaupanje, ni bilo zaman.

Petek, 8. aprila 2022

Danes je petek, dva dni pred začetkom velikega tedna. Velikega tedna, ki se začne s cvetno nedeljo. Ta je v znamenju veselja in spomina, kako je bil ves Jeruzalem ob Jezusovem prihodu v jeruzalemsko mesto v radostnem razpoloženju. Ljudske množice so z radostnimi vzkliki sprejeli Jezusa v prepričanju, da je končno prišel Mesias, odrešitelj. Pri tem se je Jezus, tako pravijo teologi, zavestno odločil, da prijaha v jeruzalemsko mesto na oslu, kot znamenje ponižnosti in miroljubja, medtem ko so konje uporabljali v vojnah.

Kako se je zgodba nadaljevala, je znano. Vzklikom Hozana je sledilo vzkljikanje ljudskih množic KRIŽAJ GA! Smrti na križu pa, kot uči katoliška vera, sledi velika noč kot izraz zmage življenja nad smrtjo.

Tudi danes s vedno spet srečujemo z velikotedensko simboliko - sprva hozana, nato križaj ga! Kako hitro so ljudje lahko navdušeni, če imajo občutek, da lahko imajo od nekoga koristi. In kako hitro se lahko zgodi, da ga začnejo odklanjati ali celó zmerjati, če se čutijo razočarane. Takim ljudem pravimo, da so oportunisti, da se orientirajo po vetru. Toda bodimo si odkriti: kdo od nas se ni še ni znašel v položaju, ko je ravnal po načelu: srajca mi je bližja kakor suknjič?

Sam se raje orientiram po Jezusovi pridigi na gori, kjer se glasi: »Ne sodite, da ne boste sojeni.« In ki daje jasno odpoved vsakršni hinavščini ter dvojni morali.