Nedelja, 30. junij 2024

Mojo mladost je zelo močno oblikovala skavtska skupnost. V njej sem se obilkoval in dolga leta potem tudi skrbel, da bi se v njej mogli oblikovati tudi drugi. Učili smo se živeti v skupnosti, prevzemati odgovornost, spoštovati naravo in se od nje učiti. Vse pa je bilo prepleteno tudi z vero. Pri sestankih ni manjkala duhovna misel in skavtska molitev in na taborenjih smo imeli jutranjo in večerno molitev, prav tako molitev pred jedjo in toliko lepih maš v živi naravi. Tudi na taboru smo vsak dan skupaj molili skavtsko molitev, ki se glasi takole:

Gospod Jezus daj, da bo moja vest prema kot visoka smreka, ki se dviga proti nebu;

da bo moja velikodušnost kot studenec, ki vedno daje in se nikdar ne izčrpa,

da bo moja duša kristalno čista kot potoki, ki jih rodé brezmadežni snegovi;

da bo moja volja kot granit, ki se nikdar ne okrši;

da bo imela moja mladost po vseh gorskih stezah Tebe za druga svoje neprestane poti navzgor; da bo križ ob poti kakor srečanje s prijateljem. In tako bodi vedno!

Ta molitev me nagovori še danes, saj je v njej polno prispodob iz narave. Te prispodobe pa so povezane z lastnostmi, ki naj se v mladem človeku zgradijo, da bo lahko šel dobro skozi življenje: čista vest in duša, velikodušnost, močna volja. Imeti Jezusa za življenjskega prijatelja in spremljevalca, ki je ob strani tudi tedaj, ko postane pot strma in težka. Še danes mi ta molitev veliko pomeni in se je pogosto spomnim, ko grem peš mimo kakega znamenja. Spomni me na to, da je od vedno z menoj.

Ponedeljek, 1. julij 2024

Ker se pripravljamo na skavtsko srečanje, ki bo v nedeljo v Bilčovsu, sem se namenil v tem tednu v duhovnih mislih premišljevati o skavtskem življenju in kar je z njim v zvezi. Včeraj sem vas seznanil s skavtsko molitvijo, danes pa bi vam na kratko predstavil skavtske zakone, ki jih je deset. Čeprav smo jih pozneje posodobili in jim dodali tudi žensko obliko, sem se jih jaz kot otrok in pozneje mladostnik še učil v tej obliki: Na skavtsko čast se je treba zanesti. Skavt je zvest Bogu in domovini. Skavt mora biti koristen in mora pomagati svojemu bližnjemu ter storiti vsak dna vsaj eno dobro delo. Skavt je prijatelj vsakomur in vsakemu drugemu skavtu brat. Skavt je viteški. Skavt ljubi rastline in živali. Skavt uboga svoje starše in predstojnika brez ugovora. Skavt poje in žvižga, če so težkoče še tako velike. Skavt je varčen. Skavt je čist v mislih, besedah in dejanju.

Morda ste nekoliko presenečeni nad tem ali onem skavtskem zakonom, saj ste nas poznali bolj po naših taborih, krojih in zunanjih nastopih. A iz zakonov, ki smo se jih učili in se vanje poglabljali, da bi jih bolje razumeli, je razvidno, da je šlo za celostno gradnjo in oblikovanje mladega človeka. V tem smislu je pravzaprav šlo za samovzgojo. Pri naših rednih sestankih med letom se nismo učili le skavtskih veščin, kakor spoznavanje narave, poznavanje vozlov, talnih znakov in morze, temveč smo se oblikovali tudi v notranjih držah in krepostih. Najbolj učinkovito pa je bilo pri nas to, da si kmalu po tem, ko si se česa naučil, prišel v vlogo tistega, ki si učil druge. Že mlad si se naučil sprejemati odgovornost za druge in jim posredovati to, kar si sam znal. Pri tem pa si se sam izpopolnjeval in gradil svojo osebnost. Morda je kateri od zakonov nagovoril tudi vas in vas spodbudil k dobremu.

Torek, 2. julij 2024

V tem tednu priprave na skavtsko srečanje vam vsako jutro postrežem z utrinkom iz skavtskega življenja. Pri skavtih smo se dobro imeli. Pri skavtih smo pa tudi veliko peli. Predvsem pri tabornih ognjih. Peli smo na izletih in pohodih. Radi smo komu zapeli pesem, če nas je kdo sprejel na svoj dom ali pa nam je kaj dobrega storil. Pa tudi že zjutraj pri dviganju zastave je zadonela skavtska pesem. Tista prava skavtska pesem, torej naša himna: » Skavtska pesem zdaj zadoni preko zemlje do neba in razvnemi nam ljubezen do prirode in Boga. V eno združi naša srca in razsonči nam mladost, da ljubeče bomo znali vsem razglašati radost. Skavtska pesem, ti nas spremljaj skozi boje noč in dan, čez valove nas privedi družno v zmagovit pristan. V eno združi naša srca in razsonči nam mladost, da ljubeče bomo znali vsem razglašati radost.« To pesem smo peli seveda tudi pri sestankih med letom in pri vseh naših manjših in večjih srečanjih. Petje je bilo tudi sestavni del skavtskih sestankov med letom. Na ta način sem si osvojil veliko pesmi in še danes se nekateri čudijo, da znam toliko besedil. Peli smo skavtske, narodne, borbene, popevke. Seveda pa smo peli tudi duhovne pesmi, ki smo jih tedaj imenovali »ritmične« Te pesmi so zadonele pri naših tabornih mašah in pogosto tudi pri tabornih ognjih. Stalnica ob koncu tabornega ognja je bila večerna molitev in ob koncu pesem: Tihi večer lega na vas… Zelo hvaležen sem za zaklad pesmi, ki sem si ga med skavti osvojil in mi ogreva še danes marsikdaj srce.

Sreda, 3. julij 2024

Upam, da se niste že naveličali mojih utrinkov iz skavtskega življenja s katerimi vas seznanjam ta teden. Danes bom vam predstavil skavtski pozdrav. Skavti se med seboj pozdravljamo tako da starejši pozdravi z »Bodi pripravljen!« mlajši pa odgovori »Vedno pripravljen!«. Pri tem si skavta podata levo roko tako, da je mezinec ločen od ostalih prstov. Pri pozdravu pa tudi dvignemo desno roko tako, da s palcem prekrijemo mezinec, ostali trije prsti pa so zravnani. Podajanje leve roke pomeni, da pozdrav pride od srca, palec nad mezincem pomeni, da veliki ščiti malega in ostali trije prsti pomenijo: mati domovina, Bog. Večinoma smo se skavti pozdravljali tako, kadar smo bili oblečeni v kroje ali pa smo imeli okrog vratu ruto. Posebej slovesen in ganljiv je bil ta pozdrav pri obljubah, saj so tedaj malčki, ki so komaj naredili obljubo šli skozi vrsto vseh navzočih in nas večje pozdravljali z »Bodi pripravljen!«. Tedaj smo bili mi starejši tisti, ki smo odgovarjali z »Vedno pripravljen!« V nekem smislu smo ob tej slovesnosti vsi starejši člani skavtske organizacije bili opomnjeni, da moramo to, kar smo učili mlade, tudi sami izpolnjevati. Seveda smo voditelji mlajše skušali uvajati ne le v skavtske veščine, temveč tudi v to, kaj se spodobi za skavta in kaj ne. Pri tem pa se je tudi marsikdaj zgodilo, da te je mlajši na kaj opomnil, kar si ga prej, pa se sam tega nisi tako držal. Pozdrav nas je vsekakor tudi oblikoval, saj smo se večkrat spraševali, kaj to pomeni, biti vsak čas pripravljen. Pripravljen pomagati, narediti uslugo, videti potrebo in spontano skočiti na pomoč, se usposabljati za pomoč in imeti s seboj majhne stvari, ki bi jih utegnil potrebovati. Vsekakor pa biti pripravljen vsak dan narediti vsaj eno dobro delo. In zato bo tudi danes dovolj priložnosti – tudi zate. Torej: Bodi pripravljen!

Četrtek 4. julij 2024

Nadaljujmo tudi danes z utrinki iz skavtskega življenja: Po približno enoletni pripravi je mladi fant ali mlado dekle stopilo k slovesni skavtski obljubi in s tem postala skavtinja, skavt. Obljuba se je glasila: » Pri svoji časti obljubljam, da bom z Božjo pomočjo kolikor mogoče natančno izpolnjeval svoje dolžnosti do Boga in domovine, da bom vedno pomagal svojemu bližnjemu in da bom izpolnjeval skavtske zakone.« Pri obljubi je novinec stopil k zastavi, ki jo je držal starejši skavt. Pred njim je stal voditelj, ki je od njega sprejel obljubo. Novinec je desno roko dal na zastavo, levo roko pa je po skavtsko držal dvignjeno. Slovesne obljube se bile nekdaj pri binkoštnih taborjenjih, ki so bila krajša, pozneje pa smo obljube imeli na nedeljo med sv. mašo, kamor so bili povabljeni tudi starši in vaščani kraja, kjer smo taborili. Sam sem skavtsko obljubo naredil pred 50 leti pri sv. Hemi nad Globasnico. Tedaj še ni bilo arheoloških izkopanin in vse tisto področje je bilo še poraščeno z gozdom. Sam sem pozneje spremljal več generacij k obljubi in ji prisostvoval v vlogi tistega, ki je držal zastavo, tistega, ki je kot načelnik sprejemal obljube in naposled kot mašnik in duhovni vodja. Obljuba v otroštvu je morda marsikomu v spotiko, je pa pravzaprav izraz velikega zaupanja. Mlad človek se lahko za nekaj zaveže, lahko sledi idealom, lahko samega sebe vzgaja. Lahko mu zaupamo. To pa je dobra podlaga za vse življenje.

Petek, 5. julij 2024

Ves teden smo se soočali z utrinki iz skavtskega življenja. Ko sem se dolga leta trudil za obstoj in razvoj skavtske organizacije na Koroškem, sem pri tem seveda imel v mislih vse, kar sem sam pridobil v okviru te skupnosti. Lepe in bogate izkušnje rasti in osebnega razvoja v svoji mladosti sem hotel posredovati tudi drugim. Najbolj me je pri tem očaralo, da smo na taborih bili kot ena družina in smo drug drugega podpirali. Vedno so starejši gledali na mlajše in mlajši so se zgledovali po starejših. Pri postavljanju tabora je imel vsak svojo nalogo in vsak je nekaj doprinesel, dokler ni tabor stal. Pri tem smo hoteli izhajati s čim manj tehnike in umetnih pripomočkov. Za to smo potrebovali tri do štiri dni. Potem smo napravili enodnevni ali poldnevni izlet v okolico, sami smo skrbeli hrano in zato imeli dodeljene dežurne, postavljali smo taborni ogenj in se ob večerih ob njem ogrevali, prepevali pesmi, igrali skeče in pripovedovali zgodbe in smešnice, imeli smo nočne straže, ki so bile lepe, vmes pa tudi svoj izziv. Dneve smo polnili tudi vsebinsko: dan narave, dan duhovnosti, dan prve pomoči, športni dan. Vmes pa smo imeli skavtske igre kakor napad na tabor, nočne igre, veliko smo igrali tudi nogomet in odbojko. Povezovali smo se tudi s slovenskimi skavti iz Gorice in Trsta, se srečavali in imeli tudi nekaj skupnih taborov, t.i. jamboreejev. Pred 40 leti je bil tak skupni tabor v Globasnici. Ta jubilej je tudi neposredni povod, da to nedeljo povabimo vse, ki so svoja mladostna leta šli skozi skavtsko organizacijo. Skozi vsa desetletja smo na taboru uporabljali rog kot znamenje vabila, da se zberemo na enem kraju. Tako naj tudi sedaj ob koncu zadoni vsem in še enkrat izrazi: Prisrčno vabljeni! Prisrčno vabljenje! ( rog )