Nedelja, 23.02.2020

Človeštvo je Eno; velika Družina,
ki si deli skupni Dom,
planet Zemljo.
Vsakdo ima pravico do zdravja in blaginje –
ki zraste in vzcveti iz korenin
osnovnih človeških potreb;
zato vsako človeško bitje potrebuje
hrano in vodo, oblačila, stanovanje,
zdravstveno varstvo in izobraževanje.
Če pomislimo da okoli 2,2 milijarde ljudi po vsem svetu nima dostopa do čiste vode in pribljižno 785 milijonov ljudi nima niti osnovne oskrbe z vodo je to prav strašljivo število. To pa v glavnem prizadene ljudi ali družine v revnejših regijah sveta - predvsem pa na podeželju.
Zdravje in blaginja vseh ljudi ter okolja
je struga mirnega sobivanja narodov,
Enotnosti v raznolikosti Človeštva.
Človeštvo je Eno; velika Družina,
ki si deli skupni Dom,
planet Zemljo.

Ponedeljek, 24.02.2020

V majhnem mediteranskem pristanišču leži v svojem čolnu reven ribič. Dobro oblečen turist pride mimo, naredi nekaj fotografij, da človeku cigareto in se začne pogovarjati z njim. „Koliko rib ste ulovili danes?“, sprašuje ribiča. „Ne preveč“, mu odgovori, „ampak je dovolj za nekaj dni. Zadovoljen sem s svojim ulovom.“

Turist navdušeno mu pove, kaj bi ribič mogel doseči, če bi spet šel v morje. Ulovil bi več rib in zaslužil več denarja. Lahko bi kupil več čolnov, zaposloval druge ribiče in zaslužil še več denarja. Na koncu bi postal tako bogat, da bi se lahko udobno upokojil in bi lahko ležal v čolnu v pristanišču.

Ribič se smeje in odvrne: "Tudi zdaj lahko to storim".

Torek,25.02.2020

Imam srečo, da imamo možnosti, da občasno lahko potujem. Tudi v bolj oddaljene kraje. In več krajev ko obiščem, več ljudi ko spoznam, bolj se v meni utrjuje prepričanje, da smo si v svojem bistvu vsi ljudje enaki. Imamo enake potrebe in podobne želje, ne glede na to kako različni smo po videzu, jeziku, kulturi, religiji, prepričanjih, itd.

Prepričan sem, da podobno razmišljajo tudi drugi – milijone ljudi po vsem svetu. V resnici za to sploh ni potrebno potovati, potujemo lahko tudi po digitalnih družbenih omrežjih, kjer prav tako ugotovimo, kako neverjetno podobni smo si. Navkljub vsej površinski različnosti; po videzu, jeziku, kulturi, religiji, prepričanjih, itd.

Nič ni narobe, če imamo radi svoj dom, svoj narod, svojo državo, svojo religijo, svoje prepričanje in tako naprej. Vendar ta ljubezen nikoli ne sme biti pogojevana s sovraštvom do drugih. Trditev, da imate radi svojo domovino, a hkrati sovražite domovino nekoga drugega, je nemogoča. Ljubezen je po svoji naravi vedno brezpogojna. Drugače pač ni ljubezen.

Imejmo radi svoj dom, svoj narod, svojo domovino, a vedno imejmo v mislih, da je v najširšem smislu naša družina celotno človeštvo, naš dom (domovina) pa celoten planet Zemlja. Edino v tem primeru je ljubezen zares lahko univerzalna. Ljubezen pa drugačna tako in tako ne more biti.

Če boste imeli možnost leteti z letalom, se vsaj za trenutek ozrite navzdol. Svet je brez-mejen. Človeštvo je eno. Zemlja je naš dom. In tu se začne resnična ljubezen in tudi razumevanje, da si Zemljo in njene obilne darove (dobrine) lahko edino delimo. In to je resnična ljubezen do drugega.

Sreda, 26.02.2020

Nekoč je bil pav, ki je bil nezadovoljen s svojim grdim glasom. Dan za dnem se je pritoževal in našel je vedno nove razloge, zakaj je njegov glas kriv za vse, kar mu je v življenju šlo narobe.

»Res je, da ne moreš peti«, je rekel jazbec, ki je šel mimo »ampak poglej se enkrat, kako si lep.«

»Ah, kako dobra je vsa lepota«, je tožila pobita ptica, »s tako neprijetnim glasom!«

»Poslušaj«, je odgovoril jazbec, »vsakdo ima posebno darilo. Ti imaš lepoto, slavec ima svojo pesem, sova ima dobre oči, orel ima svojo moč. Tudi če bi imel prijeten glas, bi se še vedno pritoževal nad neko drugo stvarjo.«

Četrtek, 27.02.2020

Ovire na poti

Pred davnimi časi je kralj na glavno cesto svojega kraljestva dal postaviti velik kamen. Nato se je skril in opazoval, da bi videl, ali bo kdo odstranili ta kamen. Nekateri izmed najbogatejših trgovcev in dvorjanov so prišli po cesti, videli kamen in šli naprej okrog njega. Mnogi izmed njih so se še nesramno pritoževali nad kraljem, ki ne počisti svojih cest. Nihče pa ni niti pomislil, da bi kamen umaknil iz ceste.

Nato je po cesti prišel kmet z veliko košaro zelenjave. Ko se je približal kamnu, je odložil košaro in z velikim naporom odkotalil kamen s ceste. Ko je spet pobral svojo košaro, je na mestu, kjer je prej stal kamen, opazil mošnjiček. Odprl ga je in v njem našel pest zlatnikov in sporočilo, na katerem je kralj zapisal, da je zlato namenjeno tistemu, ki je odstranil kamen s ceste.

Kmet se je tako naučil resnico, ki je mnogi izmed nas ne bomo nikoli razumeli: vsaka ovira v življenju predstavlja priložnost za izboljšanje.

Petek, 28.02.2020

Srečen človek, ki ima veliko družino,
za preživetje mu ni treba skrbeti,
prihodnosti se mu ni bati,
občutka osamljenosti ne pozna
vselej podprt s toplino in ljubeznijo.

Musliman, budist, kristjan, ne-vernik …,
levi, desni, v sredini …,
velik, majhen, hendikepiran …,
črn, bel, rumen …,
… vedno Človek.

Človeštvo – moja velika družina;
moji bratje in moje sestre
po izvoru in po srcu, le po videzu drugačni.
Vsi skupaj ena družina,

Eno človeštvo.