Nedelja, 21.10.2018

V lepi freskirani lekarni v Olimjah, ki sodi med najstarejše v Evropi najdemo upodobljenega Jezusa kot zdravnika oz. kot človeka, ki je prišel na svet, da bi služil ljudem. Tega pa njegovi učenci, ki niso imeli intelektualne in socialne kompetence kot Jezus, niso razumeli. Mislili so, da bodo zavzeli najboljša mesta v Cerkvi in zavladali drugim. Nekateri nasledniki apostolov do danes menijo, da lahko vladajo ljudem, jih izkoriščajo in zlorabijo. Jezus pa je grajal tako ošabno obnašanje in zahteval, da mora Cerkev odpirati vrata in okna in hoditi po poteh, ki osvobajajo. Cerkev ne sme biti triumfalna, temveč slabotna in uboga. Inkvizitorji, papeži, kardinali in škofje, ki so in so bili za nasilje, vojno in smrtno kazen, Jezusovega poslanstva in njegovega programa nikoli niso doumeli, socialno kompetentne osebnosti kot Frančišek in Klara Asiška, Brigita Švedska in Oscar Romero pa so nam postali zgled službovanja.

Ponedeljek, 22.10. 2018

Benedikt iz Nursije je z ustanovitvijo benediktinskega reda postal sestavni del evropske družbe, saj je s svojim vplivom usmerjal in zaznamoval intelektualno, liturgično, umetniško in gospodarsko področje. V Monte Casinu je našel novo nalogo, kjer je izumil nov koncept ob ustanovitvi samostana leta 529, ko je napisal znano pravilo, v kateri je bilo najpomembnejša ljubezen do Boga in Kristusa, medsebojno razumevanje in duhovno zorenje ob delu, molitvi in branju. V Benediktovem času je svobodni mož smatral telesno delo kot nekaj manjvrednega. Benedikt tega ni odobraval in ga je ovrednotil prav tako kot duhovno in spiritualno delo. Njegova norma je bilo pravilo, v katerem so zapisane tri prvine: moli, delaj in beri (ora et labora et lege). Te prvine so vplivale na življenje v samostanu in v družbi. Benedikt je s svojim pravilom v dobi družbenega preobrata in krize dal ljudem orientacijo in smisel. Leta 1964 je papež Pavel VI. sv. Benedikta imenoval za zavetnika Evrope.

Torek, 23.10.2018

Moravski knez Rastislav je leta 862 v Konstantinopel poslal odposlanstvo. Po njem je cesarju Mihaelu, Konstantinovemu sošolcu, ponudil zavezništvo in ga prosil za krščanskega misijonarja, ki bi obvladal slovanski jezik. Konstantin z meniškim imenom Ciril je še pred odhodom iz Konstantinopla na podlagi makedonskega narečja sestavil slovansko pisavo (glagolico), ki je njegova izvirna stvaritev. Brata Konstantin in Metod sta pri tej pisavi prilagodila velike grške črke slovanskemu jeziku. To so bili prvi začetki starocerkvene slovanščine, novega knjižnega jezika. V srednjem veku je bil starocerkvenoslovanski jezik tretji mednarodni jezik Evrope. Sveto pismo so brali v slovanskem jeziku, ki je postal tudi liturgični jezik. Ciril in Metod sta vedno priznavala prvenstvo škofa v Rimu in imata izjemne zasluge za razvoj srednjeveške krščanske kulture, za prevod Svetega pisma in za starocerkvenoslovansko bogoslužje. Na univerzalni pomen liturgije v jeziku ljudstva sta opozarjala že stoletja.

Papež Janez Pavel II. ju je leta 1980 razglasil za sozavetnika Evrope.

Sreda, 24.10.2018

Brigita Švedska je povezovala politiko z religijo. Po moževi smrti leta 1344 je Brigita živela asketično. Delala je pokoro, razdelila premoženje med otroki in prerokovala. Te prerokbe so prevedli v latinščino, saj so imele vizijonarske poteze. Brigita se je razumela kot Kristusova nevesta in kot orodje njegovega razodetja. Zavzemala se je za mir, njeni poskusi posredovati mir, so spodleteli tako v času stoletne vojne med Anglijo in Francijo kakor v „križarski vojni“ Švedov proti Novgorodu. V socialno, gospodarsko in moralno razvrvanem Rimu je dobila nova sporočila, ki so zahtevala papeževo vrnitev iz Avignona v Rim. Brigitina politična besedila spadajo zaradi verske vsebine in nazornega jezika k literaričnim spomenikom poznega srednjega veka v Skandinaviji. V njenih meditacijah o Jezusovem trpljenju stopa ideja o materinstvu v ospredje, posebno se to pokaže v viziji o Jezusovem rojstvu. Leta 1999 jo je papež Janez Pavel II. imenoval za zavetnico Evrope.

Četrtek, 25.10.2018

Katarinino življenje se je začelo v Sieni, ko je divjala huda razprtija med meščani in plemiči, tik pred izbruhom kuge leta 1348. S sedmimi leti je Katarina imela sredi ulice videnje, v katerem je začutila Božji klic. Spoznala je, da samotno življenje nima posebne vrednosti za sočloveka in da ločevanje vere od javnega življenja nima nobenega pomena. Obiskovala je bolnike v bolnišnicah, skrbela za osamljene, sirote, prostitutke in kužne bolnike. Njeno videnje se je poglobilo v spoznanje, da Bog ljubi človeka, in da je Bog sam vir ljubezni. Katarina kot ženska ni bila enakopravna napram moškim. V neki viziji je Jezus sporočil: „Mar nisem jaz ustvaril vseh ljudi, moža in ženo? Zame ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske, vsi so zame enakovredni.“ Katarina je spoznala, da ne povzroča orožje sovražnost do drugih; vzrok sovražnega čustva je človek, ki uporablja orožje in ga proizvaja. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1999 razglasil za zavetnico Evrope.

Petek, 26.10.2018

Edit Stein, ki sodi med najpomembnejše učenjakinje 20. stoletja, se je že tedaj zavzemala za pravice žensk in za žensko volilno pravico. V svoji knjigi »Ženska« meni, da ni nobenih dogmatičnih ovir za duhovniško posvečenje žensk, ki bi oviralo Cerkev, da ne bi uvedla nekaj novega. Zelo je trpela, ker je na področju znanosti bilo ženskam onemogočeno delo, saj niso veljale za enakovredne in enakopravne. Ko se je mudila pri prijateljih in bila sama, je vzela iz knjižne police knjigo, ki jo je tako očarala, da jo je celo noč brala. Bil je življenjepis sv. Terezije Avilske. Po branju je vedela, kaj je resnica, ki jo je tako dolgo iskala. To čtivo je bil vzrok spreobrnenju; prejela je zakrament sv. krsta. Zaradi judovskega pokolenja je morala v 30 letih oddati pozicijo predavateljice. Tedaj se je Edit Stein odločila, da vstopi v karmel v Kölnu. V samostanu je dobila novo ime: Terezija Benedikta od Križa. V Auschwitz-Birkenauu so jo nacisti skupaj z njeno sestro Rozo kmalu po prihodu leta 1942 umorili. Judinja Edit Stein oz. sr. Terezija Benedikta od Križa je graditeljica mosta med Judi in kristjani. Leta 1999 je postala zavetnica Evrope.