Nedelja, 18. julij 2021

Pri stavku iz današnjega evangelija „In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj“, sem se ustavila s svojimi mislimi in iz tega so nastala premišljevanja za ta teden po radijskih valovih.

Kaj nam sporoča ta evangelij? Jezus omogoča svojim učencem tišino in počitek. On jih pelje v samoten kraj in jim ukaže pavzo, preden jih čaka nova naloga. V tej pavzi naj imajo prednost trenutki počitka, premišljevanja in čas za molitev. Prekinitev je duševna zaposlitev. Takšno prekinitev sem začutila na tritedenskem okrevanju meseca junija v Bad Gleichenbergu.

Prvič sem letos doživela čas okrevanja in zahvalim se Bogu, da sem končno uvidela, da potrebujem mir, tišino, čas zase in prostor notranjega miru.

Daj mi pogum, Gospod, da si ta čas in ta prostor vedno spet dovolim.

Ponedeljek, 19.julij 2021

Zahvalim se Bogu za srečno noč in ga prosim za srečni dan na duši, telesu in duhu.

Za čas okrevanja mi je prijateljica posodila nekaj knjig.

V eni izmed teh knjig je imenovan prostor, kraj, „rdeči šotor“ o katerem sem včeraj premišljevala, kot moj prostor za nove moči. V orientalskih kulturah so se žene v določenem času za nekaj dni vselile v rdeči šotor. V teh dneh niso opravljale vsakodnevne naloge in oskrbovale so jih starejše gospe. Ta čas izven aktivnosti je bil sveti čas, kjer so se žene najprej notranje spraznile in nabrale novih moči, ki so jih kasneje vnesle v vsakdan.

Vsaka žena si lahko ustvari svoj „rdeči šotor“, kamor se lahko useli. Temu notranjemu prostoru mora dati svojo vrednost.

Rdeči šotori so lahko raznoliki. Svojega sem našla na tritedenskem okrevanju na Štajerskem. Prej si tega sploh nisem mogla predstavljati, da bi se za tri tedne osvobodila vseh skrbi in dolžnosti v poklicu in družini. Uspelo mi je, kajti spoznala sem, da so razne odločitve in spremembe, ki sem jih storila v tem letu, bile nujno potrebne in pomembne. To notranje čiščenje osvobaja moči za nove korake v bodočnosti.

Zahvalim se možu Rolandu, ki me je vedno nagovarjal in opogumljal za „rdeči šotor“. Prepričana sem, da se tako obnovi tudi najino partnerstvo v ljubezni, zaupanju, bližini in odkritosti.

Hvala ti Bog, za ta sveti čas.

Torek, 20.julij 2021

Sedim v čakalnici zdravilišča Bad Gleichenberg za sprejem okrevanja. Prisede gospa in takoj mi je jasno , da je tudi ona danes prispela. Ko me nagovori, takoj opazim po narečju, da je Korošica. Ta dan se vedno spet srečava, ker vse je novo in treba je vse šele spoznati. Pri kosilu v obednici sediva zelo blizu in začne se novo prijateljstvo. Po nadaljnem pogovoru zvem, da je poročena z možem, katerega poznam iz otroških let, ker je bil doma v sosedni vasi. Od tega trenutka naprej sem imela občutek, da si bova marsikaj zaupali. In tako je bilo. Elizabeta mi je marsikaj zaupala iz njenega življenja in si večkrat tudi pričakovala moj nasvet. Prvo nedeljo dopoldan me je povabila na skupen sprehod. Ko sem ji povedala, da grem v cerkev k maši, mi je odgovorila, da to ni nič za njo, ker je izstopila iz cerkve, sicer pa ,da je verna.

Med tednom sva imeli dosti časa vsaka zase, za najin „rdeči šotor“ in za pogovore v dvoje, kadar sva hoteli. Ko pa je prišla tretja nedelja, me je Elizabeta spremljala v cerkev. Molila in pela je Bogu v čast, kot da bi hodila vsako nedeljo k maši. Bogu sem hvaležna za to mašo, za to božje srečanje, kjer sta se dotaknila nebo in zemlja v Elizabetini duši in so se vzbudile molitve in pesmi iz prejšnjih let. Po maši mi je s solzami v očeh povedala, da je imela srčno poželenje po obhajilu, pa se ni upala.

Brez besed sva se vrnili h kosilu v zdravilišče.

Sreda, 21. julij 2021

Ob 9. uri se napotim v farno cerkev v Bad Gleichenbergu k maši. Pred vrati zdravilišča me nagovori žena, češ, da grem eno rundo skozi park. Odgovorim ji, da grem k maši v cerkev.

“Ok”, pravi, „že dolgo nisem bila pri maši, grem kar z vami in tako imam dve muhi na mah, hojo in mašo“.

Neznanka začne pogovor, kot da bi se poznali. Gospa prej zavije proti trafiki, potem se pa spet srečava v cerkvi in ona prisede v isto klop. Tako je prepevala in molila, da sploh nisem imela občutka, da dalj časa ni bila pri maši.

Bilo je, kot da sva ena za drugo kot angel, ki spremlja. Čisto pobožno je prejela obhajilo in po zaključnem blagoslovu je sama takoj zapustila cerkev.

Nekaj pa mi je postalo jasno. Pri tej neznanki in pri Elizabeti, o kateri sem govorila včeraj, so vsi ti liturgični rituali z molitvami, mašnimi odgovori in pesmimi iz prejšnjih časov zasidrani v njuni notranjosti. Treba jih je bilo samo vzbuditi in zares sta se v njima dotaknila nebo in zemlja.

Četrtek, 22.julij 2021

Danes obhajamo god svete Marije Magdalene. Ona je imela poseben odnos do Jezusa. Evangelist Janez pripoveduje, da je bila Marija Magdalena prva, ki je srečala Vstalega.

Ljubezen Marije Magdalene do Jezusa je bila tako močna, da jo mi lahko samo zaslutimo.

Jezusovo vstajenje kaže, da ta ljubezen, ki je združila Jezusa in Marijo Magdaleno, ne bo uničena s smrtjo. Ljubezen je močnejša od smrti. Smrt jo spremeni. To ni ljubezen, ki se oklepa, ampak ljubezen, ki daje. Ljubezen, ki pozna skrivnost drugega. V drugem je vedno nekaj, kar ne pripada ljubimcu, ampak Bogu, skrivnost, ki je ne smemo prebiti.

Danes se ponovno pojavlja zanimanje za to veliko žensko Marijo Magdaleno. O njej so napisani številni romani. V njih je opisana kot Jezusova učenka, pogosto tudi kot ljubimka. Očitno je, da avtorice v njej srečajo veliko ljubimko, ki v njih prebuja hrepenenje po ljubezni, ki je močnejša od smrti.

V Mariji Magdaleni se razodene naše hrepenenje po ljubezni in naša moč ljubiti. To je podoba, s katero se lahko okrepimo v svoji zmožnosti ljubiti.

Petek, 23. julij 2021

Med časom okrevanja je v obednici sedel pri sosedni mizi starejši gospod, ki se je zelo rad pogovarjal z ljudmi.

Srečala sem ga tudi na hodniku, kjer sva čakala na terapije. Povedal mi je, da je star 83 let in da je doma v Wiener Neustadt in bil tam ravnatelj Waldschule, šole za pohabljene otroke. Bil je vesel, ko je izvedel, da sem veroučiteljica. Vedno me je ob srečanjih nagovoril z gospa kolegica in sva spet malo poklepetala.

24. junija, na rojstni dan Janeza Krstnika sem v brevirju pri hvalnicah brala, da je točno čez 6 mesecev sveti večer-božič.

Po kosilu vstane starejši gospod kolega od mize, da masko gor in se približa moji mizi. “Gospa kolegica, imam pesem o božičnem času s seboj, sam sem zapisal note in besedilo. Jo hočete imeti?” Oči sem imela solzne, ker sem se spomnila, kaj bo cez pol leta –božič!

Radevolje sem pesem prejela, ki mi jo je podaril gospod Böhm.

Obljubila sem mu, da bom pesem pela z otroki za božič v šoli in da mu bom pisala voščilnico.