David Dobravc

01.03. - 06.03.2015

Petek, 06.03.2015

Lep jutranji Bogdaj!

Ne gre mi, nič mi ne uspe, vse je brez pomensko… To je naš vsakdan, vsakdan poln težav in obveznosti, ki nam jemljejo življenjsko energijo. Vendar ali nam je Bog resnično pripravil samo težave, bolečine in tegobe? Je to naše življenje res potovanje po puščavah polnih tegob?

Takrat, ko je zame na tem svetu hudo, pa se spomnim na misel: »Ko Bog nekje zapre vrata, zagotovo nekje odpre okno!« Oja, pripravljen sem poiskati to odprto okno, ki mi ga Bog pripravlja. Želim videti lepe stvari in doživeti srečne trenutke. Bog nas je ustvaril za srečo in v to je modro verjeti. Zakaj bi nam Bog, ki je tako dober in velik želel dati le hudo?

Dragi prijatelji, če ima On na naši glavi preštete tudi naše lase se nimamo ničesar bati. Kot otroci smo povabljeni, da splezamo v Božje naročje, da se pustimo zazibati v tem očetovskem naročju. Pustimo dobremu Očetu da nas vsak dan vzame in skrije v svoje naročje in poboža z najnežnejšo dlanjo.

Vse dobro vam želim!

 

Četrtek, 05.03.2015

Lepo dobro jutro!

Danes se bomo ustavili ob zgodbi Srečanje na vlaku.

"Cel kupe je bil moj. Nato pa je vstopilo neko dekle;" je pri­povedoval nek mlad slep fant. "Mož in žena, ki sta jo spremi­la na vlak, sta ji dala veliko napotkov. Ker sem bil takrat že slep, nisem mogel vedeti, kako ­dekle izgleda, toda zvok njenega glasu mi je zelo ugajal."

"Kakšno je vreme zunaj?" sem jo vprašal. Izgledalo je, da se ji moje vprašanje sploh ni zdelo nenavadno. "Zakaj ne pogledate skozi okno?" me je vprašala z največjo samoumevnostjo. PodrsaI sem po sedežu in tipaje iskal okno. Bilo je odprto. Delal sem se, kot da si ogledujem panoramo. Z očmi fantazije sem ogledoval telefonske drogove, ki so brzeli mimo nas. "Občutek ­imam," sem poskusil srečo, "da se drevesa premikajo, mi pa kakor da bi stali pri miru."

"Zmeraj se tako dogaja," je odgovorila.Nekaj časa sva obsedela v tišini. "Vi imate zelo zanimiv obraz," sem ji nato rekel. Veselo se je zasmejala, jasno in igrivo. "To se lepo sliši," je rekla. "Popolnoma sem že sita tistih, ki mi kar naprej pravijo, da sem lepa."

"Torej imaš resnično lep obraz," sem si mislil, na glas pa sem nadaljeval: "Hum, zanimiv obraz je lahko tudi zelo lep." ­

"Zelo ste galantni," je rekla, "toda zakaj ste tako resni?"

"Vi boste kmalu prispeli do Vaše postaje," sem odgovoril.

"Hvala Bogu! Dolgih voženj sploh ne prenesem." ­

Jaz pa bi bil, nasprotno; pripravljen tam sedeti do neskončnosti, samo da bi jo slišal govoriti. Takoj, ko bo stopila z vlaka, bo pozabila na najin pogovor; jaz pa bi ohranil spomin nanjo vso pot in tudi pozneje me ne bo zapustil.

Vlak je zapeljal na postajo. Neki glas je poklical dekle, ki je odšlo. Za seboj je pustila le vonj svojega parfuma.V kupe je vstopil mož. "Žal mi je, da ne bom tako privlačen sopotnik, kakor je bilo dekle pred menoj," mi je rekel."Da, bilo je zanimivo dekle," sem rekel. "Bi mi lahko, prosim, povedali... je imela dolge ali kratke lase?''

"Ne spomnim se," je odgovoril bolj po tiho. -"Toda v mojo dušo se je vtisnil njen pogled, ne njeni lasje. Tako nebeško lepe oči je imela! Škoda, da ji sploh nič ne koristijo... bila je namreč popolnoma slepa. Ali mogoče nisi opazil...?"

Kakor dva slepca, ki se delata, da vidita - koliko srečanj med ljudmi je takšnih zaradi strahu, da bi pokazali drugim to, kar v resnici smo. In tako se izgubljajo odločilni trenutki življenja. Nekatera srečanja doživi človek samo enkrat v življenju.

Dragi prijatelji, odprimo se svetu in izženimo strahove iz našega vsakdana, ter pokažimo svetu kdo v resnici smo. Tako bo mnogo ljudi zaradi nas sami in zaradi naše enkratnosti živelo lepše življenje.

Z Bogom!

 

Sreda, 04.03.2015

Prijazno dobro jutro vam voščim!

V današnji duhovni misli bi rad razmišljal, ali smo bratje v Kristusu resnično bratje, ali so nas le velike besede?

Marijina cerkev v Neaplju. V trenutku pozdrava miru se je neki ugleden mož, da bi se odzval na povabilo mašnika, obrnil k sosedu v klopi, mu raztreseno stisnil roko, in ne da bi ga pogledal v obraz, zaželel: »Mir s teboj, brat.«

Po končani maši so vsi hiteli iz cerkve. Medtem ko je tisti ugledni mož vstopal v svoj nov športni avto, ga je dohitel klošar: »Torej, brat, grem lahko k tebi na kosilo?«
»Saj te sploh ne poznam,« mu je odgovoril ugleden mož.
»Kako da me ne poznaš, če pa si mi v cerkvi malo prej rekel brat.«

Kolikokrat so bila tudi nas polna usta hvalisanja kako smo dobri do drugih in kaj smo pripravljeni narediti za druge? V tem svetem postnem času imamo zopet lepo priložnost, da preklopimo iz besed na dejanja.

Želim vam miren dan, poln dobrih dejanj!

 

Torek, 03.03.2015

Dobro jutro!

Si predstavljaš, da bi imel na glavi krono? Zagotovo si lahko predstavljam krono iz marjetic, ali pa zlato krono. Malo težje pa si je predstavljati trnjevo krono. No ja, predstavljamo si jo že, vendar da bi jo morali nositi, to pa ne. Ko sem otroke pri verouku vprašal, kako si predstavljajo, da se je Jezus počutil s trnjevo kronona glavi, so se najprej začudili, kdo bi kaj takega Jezusu sploh naredil. Vedno se pogovarjamo, da je Jezus prijazen in da ni nikomur storil nič žalega, sploh pa ne nekaj tako strašnega, da bi ga lahko kronali s trnjevo krono. Ko sem jih povprašal, kdo pa bi si zaslužil trnjevo krono, so bili mnenja, da mogoče kakšen kriminalec ali prevarant. Vendar nikakor niso uspeli povezati trnjeve krone z Jezusom. Počasi smo spoznavali, da so ljudje včasih tudi zlobni, da naredijo tudi kaj po naročilu drugih, mogoče tudi iz nevoščljivosti in ne pomislijo, da bodo s tem dejanjem nekomu popolnoma spremenili življenje. Ampak tukaj pride najboljše! Otroci so v nadaljnem pogovoru ugotovili, da je že hudo, da je Jezus umrl, ampak da pa nam je s tem izboril večno življenje je pa nekaj velikega. Ob koncu veroučne ure smo ugotovili, da zgodovine ne moremo spremeniti, da pa je  prihodnost popolnoma odprta. Skupaj smo sprejeli zavezo, da bomo z dobrimi deli na Jezusovi kroni ostre bodice prekrili z rožicami.

Koliko cvetov boš pa ti nanizal na Jezusovo krono?

 

Ponedeljek, 02.03. 2015

Lepo, dobro jutro vsem!

Najprej bi vam rad povedal zgodbo o očetu in sinu. Oče je opazoval svojega sina, ki je želel premakniti težko cvetlično korito polno rož. Sin je potiskal korito, vendar se le-to ni premaknilo niti za milimeter. Oče ga vpraša: »Ali si uporabil vse svoje možnosti?« In sinov odgovor je odločen »da«! Oče ga spodbudi, da poskusi še enkrat. Le-ta se zopet zažene v korito in sopiha ter se trudi, vendar tudi tokrat brez uspeha. Vendar mu očetove besede ne dajo miru in poskusi še enkrat. Tudi tretji poskus je bil neuspešen. Otrok se je žalosten obrnil k očetu in ta ga je še enkrat vprašal, če je uporabil vse svoje možnosti. Otrok ni želel odgovoriti. Oče se mu blago nasmehne in mu pove, da ni uporabil vseh, saj njega ni prosil za pomoč.

Kaj pravite? Smo tudi mi kdaj podobni temu sin? Vsak od nas se dnevno srečuje s podobnimi problemi, ki nas obremenjujejo in nam jemljejo moč in veselje. Vendar ravno ko smo na koncu z močmi smo še posebej dovzetni za Očetovo pomoč.

Tudi v tem postnem času nas Oče vabi, da ga zopet povabimo v svoj vsakdan, da bomo skupaj naprej premikali cvetlična korita našega življenja.

Vse dobro!

 

Nedelja, 01.03.2015

Lepo praznično dobro jutro!

»Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte« (Mr 9,7) Ta glas iz nebes nas v današnjem evangelijuspomni in opomni, da je Jezus tisti Sin, katerega je Oče poslal na svet, da bi nas rešil. Mar nismo tudi vsi mi njegovi ljubljenji otroci? Seveda smo, vendar smo večkrat obdani z ovojem greha in težav in tako Očeta niti ne vidimo. Ne samo da ga ne vidimo, tudi njegove očetovske ljubezni ne moremo čutiti. Ravno postni čas nas vabi, da se odločimo ter s postom in pokoro začnemo odstranjevati ta ovoj, ki preprečuje naš pogled in topel občutek sprejetosti in ljubezni. Ko bomo odstranili težak ovoj, ki ga nosimo s sabo, se bomo lahko lažje in pogumneje ter potrpežljivo vzpenjali po strmem pobočju gore spremenjena. Da bo na koncu tudi nam Oče lahko rekel, da sem ljubljeni sin ali ljubljenja hči in da se mi bo ob tem na ustnicah razlezel nasmeh v srcu pa srce zaigralo kot ob mogočni »velikonočni aleluji«.

Želim vam lepo nedeljo in blagoslovljen teden ki je pred nami.