Petek, 17.07.2015

Morda ste že slišali o naših mašah, ki se imenujejo “Emanuel&Ti!”. Hočemo z drugo atmosfero navdušiti mladince in tudi odrasle. Steber teh maš je majhna molitvena skupina, ki se že več kot dve leti srečava v Dobrolškem farovžu ob sredah zvečer! Zanimivo je sigurno, da je razsvetljava v cerkvi čisto drugačna skoraj tako kot v diskotheki. Ampak kot rečeno je srce teh maš molitev mladincev in drugih ljudi.

Hrepenenje po takšnih mašah smo imeli že dolgo in zanimivo je, kako so se uresničile te sanje. Z našim župnikom smo bili v Medjugorju in smo srečali nekega moža ki je Janeza prosil, da bi spremljal eno mladinsko skupino k Mladinskem srečanju v Medjugorje. Mene je vprašal a bi vozil z avtobusom in jas sem odgovoril, da bi že vozil ampak samo če on poskrbi sobe. Nekaj let sem skušal rezervirati sobe ampak sem odnehal, ker je bilo vse zasedeno. On je isti dan dobil sobe za cel avtobus. Na en hip se je vse razrešilo.

Velik čudež je tudi to, da seje  v Dobrlo vas preselil fant z družine, takrat šestnajstletni Sven, ki je na dunaju pomagal s svojo tehniko pri mladinskih mašah. Na koroškem si je želel sodelovati in je iskal ljudji ki bi znim organizirali mladinske maše.

Molitveni kraj Medjugorje, dober tehnik  in ne nazadnje ljudje ki molijo so rezept za naše maše ki so zame majhen čudež. Bi se veselil, če  bi tudi vi enkrat z nami praznovali. Mladince bi pa povabil, da se pridružiljo našemu romanju od 1. Do 6. Avgusta v Medjugorje. Tam ni važno  da se dogaja kakšen čudež, temveč važno je navdušenje z katerem mladinci praznujejo maše in skupaj doživijo mirno več dni. Čudež je v tem, da mladinci čutijo, da jih Bog ljubi in da so srečni.

Četrtek, 16.07.2015

Hočem vam danes prebrati besedilo Anselma Grüna: Uči se biti.

Kako pa se naj učimo bit? Saj sem itak! Zame to ni enostavno. Velikokrat nimam časa za nič in hitim od enega termina do drugega. Med potjo zajtrkujem in ne res poslušam ljudji ki bi mi radi nekaj povedali. Cel dan tako poteka in zvečer pridem domov in sem čisto na koncu. Poletje je možnost, da malo izstopim in mi da trenutke vdiha. Pravijo, da rabiš najman tri tedne oddiha, da se res spočiješ. Cilj bi se veda bil, da tudi med letom opazno in mirno živiš.

Morda nam besede Anselma Grüna malo pomagajo: Uči se umetnosti biti, intenzivno živeti. Ko pri delu stopaš od enih pisarniških vrat k drugim, poskusi kdaj zavestno hoditi počasi. Med sprehodom skušaj zavestno občutiti vsak korak, kako se z nogo dotakneš tal in kako jo spet premakneš naprej. Poskusi počasno in zavestno vzeti v roke svojo skodelico. Zvečer se počasi sleči. ugotovil boš, kako vse postaja symbol, Kako odlaganje obleke lahko pomeni, da si odložil dan in njegove tegobe.

Sreda, 15.07.2015

Hvaležnost

 A v časih tudi dobite povpraševanje za verižne igre? Jaz jih ne maram, predvsem če ti grozijo z posledicami. Načelno ne dam odgovore in ne sodelujem. Pred kratkim sem izjemoma sodeloval, kjer je bila tema: Hvaležnost. Na facbooku sem sedem dni pisal, za kaj sem hvaležen. Mislim, da je hvaležnost ena najvažnejših stvari na svetu in opažam, da so v časih revni ljudje bolj hvaležni kot bogati.  

Rad bi na tem mestu povedal za kaj ali za kogar sem hvaležen: Hvala dobri Bog za mojo družino, za mojo ženo in moje otroke. Hvala za starše, brata in sestro in hvala za vse ljudji s katerim sem povezan v prijateljstvu. Hvala za tiste, ki me sprejmejo z mojimi napakami. Hvala za lepo deželo v kateri živimo, hvala za vodo, čisti zrak, drevesa in jezera. Hvala, za gore, travnike in naravo. Hvala za ljudji ki gledajo na naš svet. Hvala za vsakdanji kruh in za vso hrano ki jo prejemamo. Hvala za ljudji ki za nas z veliko odgovornostjo pridelujejo naravno hrano. Hvala da živimo v mirnem času in da imam delo, havala da sem zdrav in da morem v časih kolesarit.

Hvala za vse ljudji ki so mi približali vero in Boga! Hvala za molitveno skupino in za mladince kateri pridejo vsako sredo! Hvala, da si ti Gospod Bog v mojem življenju in da imam vzroke da smem biti hvaležen.

Zakaj ste vi hvaležni?

Torek, 14.07.2015

Ljubezen staršev…

Včeraj sem rekel, da moramo investirati v mladino. Danes bi rad nadaljeval stem, da je včasih težko investirati v mladino, ker velikokrat ne vračajo hvaležnosti!

Ko sem zadnjič  bil na dunaju, sem na enkrat občutil globoko hvaležnost napram staršem kaj sta pred leti investirala, ko sta me spremljala v bolnico k težki operaciji. Večkrat se je ata pripeljal na dunaj k meni v bolnico, čeprav se ni rad vozil v veliko mesto.

Moja starša sta doraščala v čisto drugem času in za otroke je takrat bil čas omejen.

Včasih, če si naši otroci spet kaj pričakujejo, jim pripovedujem o tem času. Nismo se bili kopat, čeprav smo imeli jezero pred nosom. Nismo šli na dopust in včasih na kakšen izlet. Višek leta je bil Jožefov sejm ali Romanje na sveto Hemo.  Imam velikokrat občutek, da danes otroci ne cenijo, kaj jim mi nudimo. Vedno se pač ne izide sladoled, kopanje ali dopust.

Danes razumem svoje starše. Vem, da so nam to dali to kar je bilo možno.

Slišal sem, da si starši ne smejo pričakovati hvaležnosti od otroka to vračajo šele vnukih. To je težko za razumet ampak ljubezen staršev do otrok je zelo močna in veliko zdrži. Upam, da moji starši vejo, kako sem jim hvaležen za vse!

Ponedeljek, 13.07.2015

Pri nas se prav danes začne Oratorio! Teden v katerem se veliko dogaja za otroke in tudi za odrasle. Nastal je project iz stiske, da nismo imeli sodelavcev za ministrantske dneve. Smo sami bili presenečeni ko smo lani videli kako je potekal  ta teden. V sodelovanju s Kulturnim društvom SRCE in veliko drugih ljudji je nastal dober proces in vzdušje je bilo enkratno.

Stefan in Cristina Sienčnik sta med glavnimi nosilci tega projecta in sta motivacijo dobro formulirala: Cerkev mora postaviti otroke in maldino v središče svojega dejanja. Vsi se morajo truditi, da se mladina v cerkvi dobro počuti in da čutijo, da so dobrodošli. Vsi tisti ki delajo v cerkvi morajo se vprašati: Zakaj za mladino cerkev ni atraktivna, zakaj se ne počutijo dobro?

Kakšna je situacija v naših farah? A damo mladincem občutek da so dobrodošli?

A podpiramo ljudji ki so odgovorni za mladinsko delo v Župnjiskem svetu? Ali se pogovarjamo z  mladinci o naši veri?  Ali bi radi, da bi mladinci tako funktionirali kakor si mi to želimo? Koliko nam je vredno otroško in mladinsko delo? Kje nas oni doživljajo  kot kristjane?

Vem, da se zdaj nekateri vprašajo kaj pa je s starejšimi in drugimi skupinami – a mi nismo kaj vredni? Prosim vas da to opazujete iz tega vidika, da smo zgled za mladino. Investiramo čas za naše otroke in mladince. To je dobra investicija!

Nedelja, 12.07.2015

Jezus v današnjem evangeliju dvanajstere pošilja po dva in dva, da bi šli k ljudjem in z njegovo močjo delali. Kam nas Gospod danes pošilja,? Katerim naj govorimo o Jezusu?  Kje povsod pričakujemo, danes dušnega pastirja? Veste, da Duhovnika povsod pričakajujemo. Pri praznikih v šotoru, pri nastopih kulturnih društev, če je kdo bolan pričakuje obisk in še bi lahko našteval. Pri tem evangeliju, sem opazil, da jih Jezus po dva in dva pošilja. Kaj to pomeni za nas? Ni samo župnik tisti, kateri prinaša Jzusa v svet. Vsak od nas je odgovoren za to, kaj sprejmemo od Boga. Vsak ima nalogo, da svojo vero posreduje drugim. Vsak je tisti drugi, ki stoji  župniku oziroma Jezusu ob strain pri delo v cerkvi. Brez lajkov ni žive cerkve, in tudi vi ste odgovorni za to, da čutimo Boga v naši sredi.