Nedelja, 30.6.2019

Danes smo povabljeni k farni festi v Beljaku, kjer se bomo s pesmijo predstavili faranom te župnije. Že drugo leto vodim otrško skupino z najmlajšimi, to so otroci od rojstva do 3 leta. Tedensko se srečamo, kjer skupno s starši pojemo, plešemo, brkljamo in se imamo zelo lepo! Zelo rada spremljam ta srečanja v farnem domu in delam oziram podpiram starše na raznih področjih, kajti drug od drugega se lahko samo učimo, poskusimo nove stvari in tako nastanejo nova prijateljstva med starši in seveda med otroci. Zdaj po dveh letih delovanja gredo nekateri otroci že skupaj v vrtec, ker mamice spet gredo delat. Ali pa se najavi drugi otrok - tako je tok življenja. Kar nekaj dojenčkov je prišlo na svet v teku zadnjega leta. Tako tudi že prihajajo skupaj s starši v moje otroške ure.

Tako bo župnik danes tudi blagoslovil najmlajše v fari in skupaj bomo praznovali farno festo. Po maši pa imajo starši čas, da pri agapi spoznajo druge mlade družine in se lahko družijo.

Za današnjo nedeljo vam preberem še en odlomek iz knjige "Deset zapovedi za otroke":

"Spoštuj svojo mater in svojega očeta":

Včasih je prav lahko ljubiti svojo mater in svojega očeta. Potem pa pridejo dnevi, ko je med teboj in starši vse narobe. Bog pa želi, da bi v družinah vedno vladala ljubezen in da bi si v njej vsi med seboj pomagali. Dragi Bog, dober si in ljubiš vse, kar si ustvaril. Rad bi prišel do tega, da bi izkazoval ljubezen do svojih staršev."

Ponedeljek, 1.7.2019

Ob začetku novega tedna vam želim prijetno dobro jutro! Ja - še nekaj dni in potem nas čakajo počitnice. Šolarji seveda štejejo vsak dan in otroci v vrtcih, ki bodo jeseni začeli s šolo se tudi veselijo drugega koraka in s ponosom v obrazu povejo vsakemu: "Ja, tudi jaz bom septembra šolski otrok." Ta stavek slišim vsak dan v vrtcu v Celovcu, kjer delam kot otroška pedagoginja. V tem letu smo imeli samo 5 in 6-letne otroke, ki bodo jeseni vsi sli v šolo. Vso leto je bilo zelo aktivno in delovno, kajti cela skupina predšolskih otrok je bila zelo energična. In na en način tudi že "odrasla" skupina. Zelo veliko smo delali tudi v majnih skupinah, kajti veliko otrok pride iz tujine, kjer imajo doma drug jezik in vero in so navajeni drugih ritualov. Zelo previdno smo jih spremljali in jim omogočili tudi intenzivne vaje glede na učenje nemškega jezika in jih tudi podpirali pri socialnih kompetencah. Tudi njihove starše smo vpletli v nas pedagoški sistem, in smo v teku leta zelo veliko dosegli! S ponosom gledam nazaj, koliko novega so se naučili - ne glede na jezik, temveč tudi vse naokrog.

Mislim in upam, da so se zelo dobro počutili v našem krogu. Vsi otroci bodo septembra prestopili prag šole!

Dragi otroci, želim vam vsem lep začetek šole!!

Torek, 2.7.2019

Danes vam bom prebrala nekaj odlomkov iz knjige "Deset zapovedi za otroke". Povabim vas, da poslušate te zapovedi in si sami vzemete ven, kar vas trenutno nagovori:

"Ne govori laži"

Kako žalostno je, če kdo o tebi govori, kar ni res. Med ljudmi, ki lažejo, ne more biti zaupanja. Takšni ljudje ne morejo biti dobri prijatelji in težko je popraviti, kar je bilo izrečeno v laži. Dragi Bog, rad bi vedno govoril resnico, da bi mi prijatelji lahko zaupali in se bi si lahko skupaj prizadevali za to, da se marsikaj uredi."

"Ne kradi"

Večkrat bi radi imeli stvari, ki pripadajo drugim. Vendar vemo, da ni prav, če jih vzamemo. Dragi Bog, rad bi ti povsem zaupal glede stvari, ki jih potrebujem.

"Ne ubijaj"

Kako lepo je živeti, da lahko delaš in se igraš, da ješ in spiš, da se smeješ in jočeš, da ljubiš in si ljubljen. Dragi Bog, daješ nam življenje in skrbiš za nas. Tudi jaz bi rad skrbel za ljudi in nikoli, prav nikoli jim ne bi hotel prizadeti nič hudega."

"Ne poželi stvari, ki jih imajo drugi ljudje"

Mnogi ljudje imajo veliko več stvari, kot jih imamo mi. Tako radi bi te reči imeli tudi mi!. Dragi Bog, ti si velikodušen in dober. Pomagaj mi, da bom srečna in zadovoljna s tem, kar si mi dal."

Sreda, 3.7.2019

Že smo sredi tedna, bliza se konec tedna in konec šolskega leta. In stem tudi čas oddiha ter poletne počitnice stojijo pred vrati. V prvi meri seveda za vse šolarje. Čaka jih dvomesečni oddih. Lepo bi bilo za nas vse, če bi imeli toliko dopusta - ali ne?? Ampak realiteta je drugačna. Starši si morajo porazdeliti svoj dopust, da so lahko doma pri otrocih. To včasih tudi pomeni, da kot družina nimajo skupnih prostih dni! Ker tudi med letom, ko imajo otroci zmeraj spet proste dni, si morajo starši vzeti sami dopust, da lahko varujejo otroke. Ali pa poskrbijo za poletno oskrbo v raznih campih ali drugih panogah. Ta oskrba je precej draga in se je ne more vsaka družina privoščiti. Včasih pomagajo tudi stari starši, če ne delajo tudi sami!. Velikokrat slišim, kako težko si starši porazdelijo dopust in so žalostni, da skoraj ni več mogoče narediiti "skupnega dopusta". Mislim, da to za družinsko skupnost ni lepo in tudi ne priporočljivo! Dostikrat slišim od staršev stavke, kot npr. v otroškem vrtcu je bilo še veliko lažje in lepše, da smo uživali sproščen skupni dopust…. Kajti v vrtcih zaprejo vrata šele konec julija, deloma tudi šele sredi avgusta. Otroci radi prihajajo tudi v poletnem času v vrtec, kajti nudimo jim med drugim zanimiv poletni program.Seveda imajo vmes tudi počitnice in gredo s starši na dopust. Kot otroška vrtnarica, se mi zdi zelo važno, da imajo otroci seveda tudi dopust od vrtca in od nas vzgojiteljic! Ampak to ni treba 2 meseca……….

Mislim, da bi bil skrajni čas, da bi naši politiki končno našli rešitev glede počitnic - tudi v prid staršev in za skupnost družine!!!

Sami pomislite, kaj bi bila za vas najboljša pot!

Četrtek, 4.7.2019

Danes vam hočem pripovedovati o srečanju z otroci in s starimi ljudmi v nekem domu za ostarele. Bili smo povabljeni, da sooblikujemo materinsko proslavo z našimi otroci iz vrtca. Zelo radi smo se odzvali povabilu. Otroci so bili navdušeni nad idejo, da gremo obiskat stare ljudi. Ena babica od enega našega otroka res živi v tem domu za ostarele. Hitro smo začeli z delom in smo vadili razne pesmi, kratke zgodbice in en ples…. Otroci so imeli toliko lepih idej, da smo nekatere njihove ideje radi uresničili. Kako so bili ponosni, ko smo vadili njihove stvari! Delali smo rdeča srca iz papirja, otroci so jih potem olepšali z raznimi rožicami … Potem je prišel končno dan obiska oziroma nastopa. Podali smo se peš na pot proti domu za ostarele. Ko smo se bližali vratom, so nas nekateri prebivalci že zagledali in so začeli ploskati. Nasmejali so se nam iz vsega srca, ko so nas zagledali v dvorani. Tam ni bilo odra, tako smo bili direktno med njimi. V sredini smo naredili krog in smo začeli peti in začeli s programom. Povabili smo jih k sodelovanju, da so z nami peli in ploskali. Od samega veselja so se nekateri začeli jokati, ker so bili tako navdušeni. Naši otroci so tako lepo reagirali in jim stisnili roko. Nato so otroci vsakemu prebivalcu doma podarili darilo - rdeče srce!

Po koncertu so nas povabili na skupni prigrizek - na pecivo in na sok. Radi smo še kratko ostali v skupini in uživali skupni čas!

Nato smo se poslovili in se odpravili spet peš na pot. Med potjo so nam otroci pripovedovali, kako je bilo lepo s starimi v domu. Še drugi dan smo govorili o tem srečanje . Bilo je enkratno doživetje za nas vse!

Petek, 5.7.2019

Danes prav prisrčno pozdravim tudi mojo mamo in sestro Bernardko, kajti vem, da radi poslušata moje duhovne misli!

Smo ob koncu tedna, čaka nas čas oddiha in družabnosti. Najprej poglejmo nazaj, kaj smo doživeli med tednom, kaj nam je uspelo dobro in kaj bi lahko prihodnji teden lahko izboljšali. V poklicnem življenju - vseeno kjer smo nastavljeni ali smo samostojni - se moramo aranžirati tako, da za vsakega od nas paše. Seveda rabi vsak nekaj drugega, kar mu pomaga, da je v poklicu in v družini srečen. Vsak posameznik je pristojen najprej zase, potem šele za druge. ---- za podjetje, kjer dela, za družino in za prijatelje. Ja, tudi za soljudi, kateri nam ležijo pri srcu. Mnogi se aktvino udejstvujejo v raznih društvih - bodisi v kulturnih ali športnih društvih. Važno je, da ima vsak tudi čas za oddih , da lahko dela tudi to, kaj mu leži najbolj pri srcu. Kajti delati nekomu prav, ki npr. to tudi ne ceni, mislim, da to ni prava pot. Nemški izrek pravi "Jeder ist seines Glückes Schmied"! Ta izjava veliko izpove, včasih bi morali malo bolj pomisliti na te besede in iskati pomen najprej pri sebi. Potem šele lahko pomagamo drugim, če vidimo, da rabi našo pomoč. Velikokrat se potem zgodi to, da nekatere stvari niso izgovorjene - vsak od nas misli drugače - potem pride do nesporazuma.

Zaradi tega mora vsak pri sebi najjti notranji mir in ne kazati in čakati na druge. Prvi korak mora narediti vsak sam zase. Kajti drugi pregovor pravi: Tudi s kamni, ki ležijo ob cesti, si lahko zgradimo nekaj lepega.