Petek, 13.10.2017

Delala sem kot pomočnica v domu za ostarele pri šolskih sestrah v Pliberku. Rada sem vsak dan prestopila prah hiše. Na svoj način sem prinesla veselje osamljenim, bolnim, trpečim, umirajočim.  Bodisi z nasmehom, dobro besedo ali s pesmijo. Občutila sem, kako so hvaležni za vsako malenkost. V domu šolskih sester vlada Božja previdnost. Vsakdanja maša, popoldanska molitev rožnega venca združi prebivalce v enoto. Počutijo se sprejeti, da niso sami. Poleg telesne nege je zelo važna duševna. Če človek dozori in je na zadnji poti življenja, mu lahko ponudiš roko, si vzameš čas za njega in ga tako razveseliš. Zdaj ko sem doma, si rada enkrat na teden vzamem čas in jih obiščem. Ne le za njih, ampak tudi za mene je osrečujoče, ko vidim nasmejane, vesele obraze.

Veselje

Več kot polno

vrečo zlata

je vredno veselje.

Raztrosi to veselje

med ljudi,

da bodo imeli

nasmejane obraze,

da bodo z veseljem

šli dan za dnem

svojo pot.

Če srečaš človeka,

ki je vesel in

si poje,

boš nenadoma

tudi ti prevzet

od veselja.

O veselje ostani

med nami,

da čisto vsak

lahko rekel bo:

 

vesel sem,

da živim!

Četrtek, 12.10.2017

Smo v mesecu oktobru, ki je tudi posvečen Devici Mariji. Vabi nas, da bi molili rožni venec. Papež Frančišek je poudaril lepoto preproste premišljevalne molitve, ki je vsem dostopna, velikim in malim, izobraženim in manj izobraženim. Vsak od vas, ki moli rožni venec, mi bo potrdil, da mu daje moč, upanje, prošnje bodo uslišane. Božja mati nam iz srca priporoča, da naj vsak dan molimo rožni venec, pa če tudi je le desetica, ki se moli pri živemu rožnemu vencu.

Če se čisto predamo Mariji, njej zaupamo naše življenje, trpljenje, skrbi, ona nas nikoli ne zapusti. Pred leti sem napisala to pesmico in bi jo vam rada prebrala.

 

Marija Kraljica vesolja,

ti najlepši zgled sveta.

Izpolni naj se tvoja volja,

boljše matere se ne da.

 

Koliko gorja si prestala,

ko sina križali so.

Mati vseh si postala,

tako naj vekomaj bo.

 

Rožni venec si priporočila,

molili naj bi ga mi.

Milost pri Bogu si izprosila,

tako blaga si le ti.

Sreda, 11.10.2017

Kaj je najbolj važno v življenju? Velikokrat se sprašujem, kaj je najbolj važno, zakaj to, zakaj ono? Odgovora pa vedno le ni. Smo obupani, nejevolni, vse nam gre na živce. Pa zakaj moram vse stvari sam, sama urediti? Kje so ostali, da bi mi pomagali? Zelo važen je v takih trenutkih pogovor. Naj je pogovor med partnerji – zakonci, še bolj važen pa je pogovor v družini. Kako lepo je, če je cela družina zbrana ob mizi, se pogovarja, smeji, pa če tudi se včasih skrega. Vse to je pomembno, da družina zraste skupaj, postane močna kot drevo, katero se ne da kar tako posekati. Toda kaj je za posameznega človeka važno v življenju? Vsako življenje, vsak dan ima svoj pomen, da ga živimo. Nobeden dan, nobena ura ni zaman. Spoznati moraš pri sebi, kaj je zate najbolj važno? Živeti bi morali vsak dan zelo zavestno, da sem ga smela doživeti, da sem ostala zdrava, da sem se srečno vrnila domov…

Vsak dan srečujes ljudi, naj bodo člani družine, prijatelje, sosedje ali tujce. Vedno imaš priložnost, da storiš nekaj dobrega, lep pozdrav, smehljaj, prijazna beseda in še in še.

Ali ni to nekaj najbolj važnega v našem življenju?

Želim vam, da bi bil vsak vaš dan, najlepši.

Torek, 10.10.2017

Ko se boste danes odpravili od doma, na delovno mesto ali kam drugam, vam bi rada položila sledeče na srce.

Zahvalite se Bogu za noč, za jutro, ki se je prebudilo in za srečo, da se lahko podate na pot. Ko boste stopili pred vrata, vzemite si toliko časa, poglejte okrog sebe, kako lepa je naša narava. Zdaj, ko se že začenja jesen, listje na travi, jesenski cvet rož, vzhajajoče sonce, ki te hoče objeti. Če boste vse to dopustili, občudovali, sprejeli, boste videli, kako lepa je naša narava. Bog naš Stvarnik hoče, da smo srečni ljudje, on nas vabi »veselite in radujte se«.

Rada bi vam prebrala svojo pesem o naravi.

 

Narava, kako si lepa,

tvoje rože

tvoja drevesa.

Najlepša si,

ko se zbujaš

iz spanja,

ko zacvetijo prve rože,

toda lepa,

ko v maju cvetijo

drevesa

in čebele pridno

nabirajo nam med.

V jeseni nam rodiš

sladke  sadove,

brez katerih ne

bi mogli preživeti.

Z besedami ne morem

opisati tvoje lepote,

toda z očmi

narava

te vsak dan

znova

občudujem.

Ponedeljek, 09.10.2017

Na poti zorenja                                       

Človek – prah si in v prah se povrneš!

To naj bi imeli vedno pred očmi, da je naše življenje na tem svetu podobno goreči sveči, če pihne veter – ugasne plamen. Naše življenje na tem svetu je minljivo. Vsi pa smo na poti zorenja. A nismo sami, nekdo nas vedno spremlja,

samo če mu dovolimo, da gre našo pot zorenja z nami. Kaj vse doživljamo na naši poti? Nekateri doživijo hude udarce, če izgubijo ljubljeno osebo, za katero bi dali svoje življenje. Koliko včasih pretrpi mati, prekorači vse svoje meje,

samo,da je mir v družini. Toda bistveno je, da spoznamo na naši poti zorenja, kaj je najbolj važno za nas in za naše bljižnje. Najbolj važna je ljubezen, da smo drug do drugega prijazni, si odpustimo napake, da z veseljem sprejmemo

to naše življenje, ker Bog sam se je za nas učlovečil in kot otrok prišel k nam. Če bi se Bog tisočkrat rodil, bi se rodil zaman, če se ni rodil zate, če mu nisi odklenil, odklenila vrata svoje duše.

Nedelja, 08.10.2017

Danes je nedelja. Večina kristjanov gre k Bogoslužju. Zame je nedeljska maša zelo pomembna. Ne le zato, ker sem od mladosti navajena, da grem vsako nedeljo k maši. Hvaležna sem staršem, da so mi dali to vero na pot.

V mojem življenju je bilo veliko sončnih dni, a v zadnjih letih pa je bilo nebo sivo, zagrnjeno v temne oblake. Čutila sem, da me je v težkih časih nosil sam Bog. Pa tudi molitev, ki je bila zame izrečena, mi je olajšala življenje. Pri vsaki maši, kjer mi je Bog čisto blizu, najdem moč in novo upanje za naprej.

Nedelja pa je zame tudi dan, kjer se človek umiri od vsakdana. Važno mi je tudi, da si vzamemo malo časa za sočloveka.

Želim vam, da bi bila nedelja  tudi za vas dan, ko se odpočijete in najdete nove moči.

 

Vzemi si čas –

za tvojega partnerja,

kajti on, ona

potrebuje pogovor s teboj.

 

Vzemi si čas –

za tvojega otroka,

usedi se z njim za mizo,

samo prisluhni,

kaj vse ti ima za povedat.

 

Vzemi si čas –

za tvojega soseda, sosedo,

za trenutek ustavi tvoj korak,

malo poklepetaj,

počutil se boš dobro.

 

Vzemi si čas –

za Boga,

zmoli z družino molitev,

kajti ločitev s tega sveta

pride – nenadoma !