Petek, 4. julij 2014

Dobro jutro želim.

Hvaljen, moj Gospod, v onih,

ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo

in prenašajo slabost in trpljenje.

Blagor njim, ki ostanejo v miru,

zakaj, Ti najvišji, jih boš kronal.

Osma kitica sončne pesmi se razlikuje od ostalih. Tukaj nagovori Frančišek ljudi s posebnim lastnostmi, namreč ljudi , ki odpuščajo zaradi tvoje ljubezni in prenašajo slabost in trpljenje. Frančišek ne slavi bolezni ampak ljudi, ki so bolni. Človek, ki prenaša in ki odpušča je zrcalo Boga kot so to sonce, veter in zemlja. Velikokrat doživimo, da bolniki z vdanostjo prenašajo bolečine in izžarevajo neko umirjenost. Gotovo je ta bolnik v teku obolenja doživel različne faze tarnanja, boja z Bogom in samim seboj, čase obupa in resignacije. Mnogokrat, ko obiščemo bolnike, so prav oni, ki nas tolažijo in krepijo. Taka srečanja s pričami upanja so za nas blagodejna. Preko teh ljudi spoznavamo dobroto Boga, ga lahko z vsem srcem slavimo ter smo hvaležni za zdravje, ki ga nam vsak dan podarja.

Vsem bolnikom želim, da bi ob sebi imeli ljudi, ki jih ljubeče spremljajo ter dobrotljivega Boga ki jih nosi skozi ta težaven čas življenja.

Poglejmo, če je v naši okolici kak človek, katerega bi lahko obiskali in s tem obogatili sebe in druge.

 

Četrtek, 3. julij 2014

Prijetno dobro jutro vam želim.

Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji,

ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji

in prinaša različno sadje

in pisane rože z zelenjem.

Sončna pesem hvali zemljo, ker nas hrani.  V času sv. Frančiška je bilo marsikaj drugače. Sadovi, ki jih danes jemo prihajajo iz celega sveta in so nam celo leto na razpolago. Danes zemljo velikokrat izkoriščamo in čeprav dosti pridelujemo mnogi umirajo zaradi lakote, zaradi nepravične razdelitve naših zemeljskih dobrin. Stiska ljudi v mnogih deželah ni v soglasju z materinsko dobrotljivostjo Boga, ki hoče, da bi vsi otroci imeli dosti za preživetje. Boga hvaliti v dobrotah, ki nam jih podarja narava nam daje nov  pogled in veliko spoštovanje do vseh dobrin. Molitev pred jedjo je prošnja za blagoslov darov. Obenem pa naj nas opominja, da moramo biti hvaležni za vse kar prejemamo in se osebno truditi za uboge v naši družbi. Vedno znova smo izzvani, da preverimo naš življenjski stil, ter da ga spremenimo, če je potrebno, da se trudimo za pravično razdelitev zemeljskih dobrin ter iščemo različne možnosti, da delimo z drugimi.

Še zdaleč nismo zmožni, da skupno obdelujemo našo zemljo v prid vseh ljudi. Iz spoštovanja do zemlje in naših soljudi, se bomo tega morali naučiti. Morda lahko danes začnemo s tem in se pred kosilom pomislimo zakaj smo danes Bogu hvaležni.

 

Sreda, 2. julij 2014

Prijetno dobro jutro vam želim

Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru

in zraku, v oblačnem in jasnem, sploh v vsakem vremenu,

s katerim ohranjaš svoje stvari.

Vreme se neprenehoma spreminja. Pravimo, ko doživljamo vse te naravne katastrofe, da je nenavadno ter da včasih tega nismo poznali, da so bili taki hudi vetrovi, da pride toča in vse poruši, da so poplave, ki uničujejo vse pridelke in tako dalje. Tudi v našem življenju veje včasih močan veter, pridejo temni oblaki. V takšnih časih spremembe je dobro, da čutimo moč v nas, ki je z nami na poti, ki nas krepi in podpira. Božji Duh veje kjer hoče...piše sv. Janez. (3,8)  Moč v nas, ki je opisana kot veter ali dih Boga nas naredi močne, da lahko sprejmemo spremembe. Ta moč nas krepi in je z nami napoti, tako lahko zaupamo, da nas Bog ne pusti same, kamor nas tudi pošilja v naših nalogah, ki jih opravljamo. V življenju ne sije vedno samo sonce, ampak pridejo oblaki in dež ampak vse to šele napravi naše življenje rodovitno.

Danes hočemo posebno poslušati božjega Duha, ki veje v nas. Za kaj posebno gori naše srce? Vemo kaj je naše poslanstvo, katere so naše naloge, kaj hočemo spremeniti na tem svetu?

 

Torek, 1. julij 2014

Želim vsem poslušalkam in poslušalcem prijetno dobro jutro.

Hvaljen, moj Gospod, z vsemi Tvojimi stvarmi,

posebno s soncem, velikim bratom,

ki razsvetljuje dneve in nas.

Lepo je in v velikem sijaju žari.

Tebe, najvišji, odseva.

Upam, da je že posijalo sonce in vam segrelo obraz in srce. Sonce sije nam vsem in nas vse ogreva – tudi vse te reči, ki se nam zdijo nespametne, ki nas motijo pri drugih, kar me razjezijo. Hvalnica soncu nam daje upanje, da lahko vsak v vsakem človeku vidi nekaj dobrega. Toplota sonca nas naredi zmožne , da tudi mi vidimo lepoto narave in dobroto soljudi in tako z njimi ravnamo bolj pozorno. Ena možnost, da vidimo dobro v soljudeh je, da jih blagoslavljamo. Blagoslavljati pomeni jim dobro želeti – v božjem imenu ti želim vse dobro.

Kot otroka me je mama vsak dan preden sem šla v šolo pokrižala. Čutila sem njeno ljubezen in skrb pa tudi povezanost z Bogom. Tako lahko v mislih blagoslavljamo naše otroke, ki so že izven hiše, pa tudi ljudi, s katerimi se ne razumemo tako dobro. Božja moč deluje in moji odnosi se bodo izboljšali. Če sem sama v težki situaciji in ko rabim tolažbo je možno, da izrečem besede blagoslova sama sebi in sem lahko sigurna, da delujejo tudi na meni.

Poskušajmo danes blagoslavljati naše najdražje in opazujmo, kaj se v naših odnosih spremeni.

Želim vam vsem božjega blagoslova.

 

Ponedeljek, 30. junij 2014

Dobro jutro želim.

Spet enkrat sem iz knjižnega predala vzela knjigo o sončno pesmi sv. Frančiška Asiškega. Frančišek se s posebno pozornostjo poveže  z Bogom, z vsem stvarstvom ter z vsemi drobnimi rečmi okoli njega.

Ta teden si bomo s posebno pozornostjo ogledali posamezne dele sončne pesmi, ki mene še prav posebno nagovarjajo.

Pesem je s hvalnica Bogu in se začne tako:

«Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod

Tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.

Tebi, najvišji, edinemu pristoji

in nihče ni vreden Tebe imenovati.«

Ljudje slavijo Boga. Ena sama beseda ne more zadostovati, da bi lahko izrazila veselje ljudi in veličino Boga. Ko hvalimo Boga pride v nas samih do preobrata – ki je za nas zdravilen. Moje skrbi za preživetje lahko pustim ob strani – nisem jaz v središču moje pozornosti, ampak tisti od katerega sem prejela svoje življenje. Tako lahko doživim, kako me neka notranja moč, ki je večja od mene vzravna. Ko hvalim Boga vse drugo stopi v ozadje – vse, kar sem kdaj dosegla in sem nanj ponosna. Če se povežem z vrelcem mojega življenja strah, da bi izgubila kar sem težko pridelala izgine. Vse stvari, ki so postale že samo po sebi umevne dobijo nov pomen, nov smisel. Slavljenje Boga naj dobi v našem vsakdanu stalno mesto. Spremenil se bo naš pogled na vsakdanje reči, za lepoto rože ob poti ali srečanje z znanko. Vse to bo v nas samih postalo  v veselje in hvalnica Bogu.

Korak za korakom nas na poti spremlja sončna pesem.

 

Nedelja, 29. junij 2014

Danes je praznik Petra in Pavla

V evangeliju bomo danes slišali, ko Jezus sprašuje učence, kaj mislijo kdo je on. Peter mu odgovori:« Ti si sin živega Boga«. Tudi mi smo dandanes stalno izzvani, da dajemo odgovor kdo je za nas Jezus. Vprašam se, kdo je zame živi Bog – ki je z mano napoti, ki me vodi in spremlja. Odgovor mora dati Peter pa tudi mi moramo vsak zase odgovoriti na to vprašanje  Naše življenje daje odgovor drugim in po našem načinu življenja bodo drugi spoznali našega živega Boga. Prav tako bomo danes slišali o ključih za nebesa. Nebesa gradimo že tukaj na zemlji. Zato nam je Bog dal ključe. Kakšni so ti ključi , ki odpirajo nebesa? To je ljubezen, pozorno življenje, odprtost, zadovoljstvo, zahvala, vera, upanje, spoštovanje, odpuščanje, pomoč, in še bi lahko naštevali. Te ključe je Bog podaril nam vsem, da z njimi delamo dobro na tej naši zemlji. Sami se jih moramo posluževati jih vgraditi v naše življenje . Jezus nam je dal dober zgled kako v ljubezni in spoštovanju lahko gradimo božje kraljestvo – nebesa za večnost. K temu smo vsi vabljeni.

 

Am Festag von Peter und Paulus hören wir im Evangelium von den Schlüsseln des Himmelreichs.- Diese Schlüssel hat jeder und jede von uns bekommen. Welche sind diese Schlüssel? Es sind Freude, Glaube, Liebe, Achtsamkeit, Vertrauen, Hoffnung, Geduld, Verzeihen und noch viele andere. Wir sind gefordert unsere Schlüssel zu finden und sie in unser Leben einzubinden. Und mit jedem Schlüssel den wir in unser Leben integrieren öffnen wir die Tore des Himmels und bauen am Königreich Gottes. jesusu gab uns mit seinem leben das beste Beispiel. trauen wir uns nach seinem Vorbild zu Handeln und Leben.