Petek, 26.7.2013

Marija Magdalena

Nekaj žená spremlja Jezusa
1 Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri 2 in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov, 3 Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, Suzana in veliko drugih, ki so jim
Različicamu.
Stregle iz svojega premoženja.
Jezusovovstajenje
(Mt 28,1–10; Mr 16,1–8; Lk 24,1–12)
1 Prvi dant edna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
17 Jezusji je rekel: »Ne oklepaj se me!
Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« 18 Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.

Kdo je Marija Magdalena? Marija Magdalena se imenuje prvotno Marija in ima še vzdevek domačega kraja Migdala (Mirjam iz Migdal). Evangelist Luka jo opiše kot premožno žensko, katero je Jezus ozdravil.  V literaturi in krščanski tradiciji jo prikažejo kot veliko grešnico. Kako je nastala taka slika o njej? V odlomku pred zdravljenjem poroča Luka o prešuštnici,  ki  je znana po vsem mestu in ki nima imena. Ona mazili Jezusu noge. Iz teh dveh žensk je nastala ena. Večkrat jo zamenjamo tudi z Marijo iz Betanije. Ostala je slika velike grešnice Marije Magdalen, katero tudi niso popravili v pretežno moško dominirani cerkvi, ki je tedaj nastajala. Potem, ko jo je Jezus ozdravil, je Marija Magdalena pristopila v krog učenk, ki so se družile okoli Jezusa in mu sledile ter ga podpirale z vsem svojim imetjem. Morala je biti zelo pogumna ženska, ker je bila do zadnjega pod križem in šla k Jezusovemu grobu, kar je bilo tedaj zelo nevarno.  Ona je prva imenovana priča Jezusovega vstajenja in pri tem srečanju se prikaže tudi vsa njena ljubezen. Ona ga išče in ko spozna, da ga ni, spozna tudi, da ljubezen nikoli ne umre temveč postaja večja. Kot priča Vstalega jo Jezus pooblasti kot glasnico njegovega sporočila. Sv. Avguštin jo imenuje “apostola apostolorum” to se pravi, da je prva med apostoli.
Marija Magdalena opogumlja danes mnoge ženske, da povzdignejo glas, da oznanjajo božje sporočilo ljubezni in odrešenja.

Četrtek, 25.7.2013

Lidija

Ime Lidija pomeni, ki prihaja iz Lidije. Danes je to severovzhodna Turčija, ki je takrat bila središče pridelovanja in trženja s škrlatom (Purpur). To je bil zelo zahteven posel, katerega je Lidija opravljala z mnogimi sodelavci in sodelavkami. Mesto Filipi je ležalo ugodno in tam so se srečali tudi Pavel, Silas in Timotej na njihovem potovanju in so oznanjevali Jezusa iz Nazareta, ki je bil križan in je vstal od mrtvih. Bog odpre Lidiji srce za njegovo besedo in ona se pusti krstiti. Ona jih sprejme v njeno hišo dokler so v tem kraju. Lidija je trgovka, gostiteljica in predstojnica nastale skupnosti – je zelo pomembna osebnost. Najbrž je bila tudi predstojnica hiše, zaposlena in bila zelo pogumna. Povabila je judovske potnike v njeno hišo, da so tako lahko vršili njihovo poslanstvo. Najbolj zanimivo je, da je bila Lidija odprta za božje sporočilo in to spremeni tudi njeno življenje. Lidija nas vabi, da tudi tako ravnamo. Odprimo naše srce za sporočilo ljubečega Boga, potem bomo ljudem v naši skupnosti lahko gostitelji in gostiteljice ter živeli Cerkev v malem.

Sreda, 24.7.2013

Estera

Knjiga Estera je nastala v času judovskega izgnanstva vladarja kralja Xer Xesa, ko je bila perzijska kraljevina na višku svoje moči.
Pripoved,ki je napisana kot zgodovinski roman, se prične z odslovitvijo kraljice Watschi. Stric pripelje Židinjo Estero na dvor kralja. Ime Estera pomeni ”tista, ki se prikriva”. Estera pride z mnogimi drugimi deklicami v harem kralja. V knjigi je opisana kot deklica lepe postave in lepa na pogled. Estera postane izvoljenka kralja, toda ona zamolči, da je judovskega porekla. Spor med dvema kraljevima uradnikoma privede, da hoče kralj pomoriti celotni judovski narod in napiše odredbo, da se naj pobijejo vsi Judje. Estera se prestraši in moli k Bogu. Nenajavljena gre h kralju in ga prosi, da bi njen narod pustil pri življenju. Ker je Estera tako pogumno in modro ukrepala je rešila njeno ljudstvo pred poginom. Je Estera res tipičn aslika za kraljico v nas? Estera, kraljica, ki se dolga leta prilagaja. Toda potem vstane in se zaveda njenega kraljevskega dostojanstva in tako reši narod. To je slika kraljice, ki je tudi v nas: Kot kraljica odločam o mojem življenju in ne pustim, da me ima v oblasti strah, ljubosumnost, zavist ker vem, da sam Bog prebiva v moji kraljevski hiši. Ta slika kraljice mi lahko pomaga v mojem vsakdanu, da živim samostojno

Torek, 23.7.2013

Debora

Kdo je Debora, ki je sodnica pod palmami med Ramom in Betelom? Po izhodu iz Egipta je zelo težek čas in Izrael, ki je v nastajanju si mora šele pridobiti prostor in se zakoreniniti ter se uveljaviti napram drugače mislečih in napram drugih verstev. Ta čas potrebuje izvrstne voditelje kot je Simson in Samuel…pa tudi kot je Debora,ki je sodnica pod palmami. Palma je simbol upanja, življenja in zmage. Debora ima pomemben prostor pod palmami. Tja so zahajali 40 let ljudje in jo prosili za nasvet. Kot sodnica, prerokinja, pesnica… živi žensko avtonomijo in je zelo izobražena na pravnem, teološkem in političnem področju. Ljudje jo spoštuje jo zaradi njene modrosti, bistroumnosti in pravičnosti. V času dolgoletnega zatiranja so Izraelci izgubili vsako upanje, Debora poziva, v zaupanju na božje vodstvo, ljudstvo, naj se upre. Debora postane vojskovodja.
Deborina pesem se konča: ”O Gospod, kateri te ljubijo, naj bodo kakor sonce, ko vzhaja v svoji moči.”
Kje so moji kraji moči, kjer vedno bolj zaznavam  Boga. Debora nas opogumlja, da vnašamo kot ženske naše talente, kjer pač živimo in drugim dajemo upanje.  Učimo se lahko od nje, da smo soodgovorni za to kar se dogaja okoli mene.

Ponedeljek, 22.7.2013

Ta teden vas hočem seznaniti z različnimi ženskami iz svetega pisma, ki so zame pomembne in nam imajo tudi še danes mnogo za povedati ali so nam vzgled v današnjem času.
Mirjam:
Prerokinja Mirjam je bila sestra Arona, vzela je boben v svoje roke in vse žene so šle z bobnanjem in plesom za njo. Mirjam jim je pela tako:
Tedaj je Mirjam, Aronova sestra, prerokinja, vzela v roko boben in vse žene so se ji pridružile; plesale so in igrale na bobne. 21 Mirjam pa jim je odpevala:
»Pojte GOSPODU, ker je silno vzvišen;
konja in jezdeca je treščil v morje.«
Živahno in hvaležno povzdigne svoj glas krepi vse, ki so bojazljivi in izkoriščani. Sama ve, kaj pomeni biti zatirana in odvisna, ker je vse to sama doživela v Egiptu. Toda čeprav je bila situacija za njeno ljudstvo precej brezupna so se v zaupanju  božje obljube le odpravili na pot, tvegali korake v neznano. Toda Bog jih je srečno vodil skozi Trstično morje. Mirjam je z vso dušo in telesom izžareva njeno veselje in hvaležnost. Z bobnanjem navduši še druge. Ona ve, da je prava moč njenega ljudstva v zaupanju v Boga Jahwe-ja – „Jaz sem Tu“                      
Z Mirjam se soočamo z izredno življenjsko držo. Nenasilno, ampak le močno in v zaupanju v Boga trdno premosti kar jo ogroža ter tvega korake v novo smer. Velikokrat se v situacijah, ki se nam zdijo zelo zapletene najdejo rešitve in prav tam občutimo božjo pomoč. Mirjam izžareva veselje in hvaležnost, slavi Boga in poje hvalospeve ter pleše. Ona pritegne še druge, da tudi slavijo Boga. Morda nagovori tudi nas, da z veseljem in hvaležnostjo častimo in hvalimo Boga.

Nedelja, 21.7.2013

Glavna tema v današnjem starozaveznem berilu in evangeliju je: gostoljubnost. Povsod pride nekdo na obisk in v obeh primerih si zastavljamo vprašanje, kako ravnajo z gostom in kaj pomeni gostoljubnost. V evangeliju slišimo kako prijazno povabi Marta Jezusa v svojo hišo. Ona si zelo prizadeva, da ga dostojno pogosti. Jezi se na sestro Marijo, da ji ne pomaga pri pogostitvi Jezusa.  Jezus reče Marti:« Marta, Marta skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.« Jezus je poseben gost. Ni prišel, da bi mu mi stregli, ampak, da bi se nam sam razdal in nas  obdaril.  Oba srečanja  med Abrahamom in Bogom in tudi med Marijo, Marto in Jezusom imajo skupno, če pride Bog k nam na obisk, potem naj ga z odprtimi rokami sprejmemo. Ker potem nismo mi tisti, ki dajemo ampak smo tisti, ki veliko prejmemo. Bog nas obdari z neizmerno dragocenimi darovi. On nam podarja  besede življenja in nam pravi, da nismo sami na naši poti življenja. On nas spremlja in nas ljubi takšne kakršne smo. Vabi nas, da odpremo naša srca za Boga in smo pripravljeni za srečanje z njim.