Petek, 28.9.2012

11. oktobra 2012 se prične leto vere. To naj nas vzpodbuja, da razmišljamo o naši osebni veri. Kje so moji vrelci vere in kdo je bil tisti, ki mi je prvi posredoval mojo vero? Največkrat je bila to mama, oče, župnik in veroučitelj , ki sta mi vlila lepoto vere v moje srce. Se je moja vera razvijala tekom let tudi z mojo osebno rastjo? Kaj mije važno, kaj je moje osebno prepričanje. Na vse te teme se bodo ponujala predavanja, verski pogovori, seminarji, duhovne vaje in vabljeni ste da se odzovete povabilu. Želela bi nam vsem, da vedno spet zaustavimo tok časa, da  najdemo prostore tišine, da poslušamo kaj nam želi Bog povedati.

Vsako jutro vstani
S podobno molitvijo v srcu.
Ne glejv svet tako grozno resno,
Pomembno in turobno.
Vem, da se morda spopadaš s kopico problemov.
Toda ne napihuj jihše dodatno
V velikanske črne oblake,
Ki ti bodo povsem zatemnili nebo.
Ni ti treba biti velik optimist,
Toda črnogledu se celo sonce zdi črno.
Kdor je materijalno prenasičen,
Bo duhovno gotovo zakrnel.
Kdor živi v stalni napetosti,
Gotovo ne bo našel sprostitve.
Zaželi si oči in srce otroka,
Ki razigrano steče čez skrbno negovano trato,
Ki sprašuje kdo jeprižgal zvezde,
Ki te ima rad, ker se znaš igrati,
Pripovedovati zgodbe in peti pesmi.
Gospod daj mi malo sonca.
Daj mi nasmeh za današnji dan.
Daj mi oči otroka.
Gospod daj mi malo veselja.

Četrtek, 27.9.2012

Druga pot, ki nas vodi v tišino, je gotovo molitev. Poznamo več načinov, kako naj molimo. Največkrat mislimo, da moramo pri molitvi neprestano govoriti in stopati z Bogom v pogovor. Seveda lahko Bogu vse povemo in On nas tudi posluša, ampak ni potrebno, da se vselej izražamo z besedami. Zadostuje, da damo pred Gopoda vse, kar nosimo v sebi -  vse dobre in tudi slabe lastnosti, svoje misli, občutke.On nas razume in nas bo tudi uslišal.Moliti pomeni, se predati Bogu, se obrniti nanj takšen in takšna kot sem. Duh božji deluje v nas. Učinki sv. Duha pa so, da nam deli mir, nam odvzame strahove, nam utrdi vero in tako postanemo bolj občutljivi za druge ob nas. Če molimo, dobimo večje zaupanje, da bo naše življenje uspelo. Ko molimo spoznavamo Boga, zato je potrebno, da tudi utihnemo in poslušamo, kaj nam Bog govori. Spoznamo, da nas  Bog vse ljubi in hoče le najboljše za nas.
Poiščimo kraje tišine in poslušajmo, kaj nam Bog želi povedati za današnji dan.

Sreda, 26.9.2012

Kaj mi še pomaga , da se lahko podam v tišino. To je gotovo hoja, pešačenje ali pa kot danes pravimo »walken«. Podati se na pot in najti čas, ki ga preživim s samim seboj. Pri hoji izgineta hektika in stres dneva in tako se lahko tudi umirimo, poslušamo na svoje telo, na misli, ki prihajajo in spet odhajajo, z vssakim korako pustim za sabo del mojega nemira. In če s hojo še uskladim moje dihanje, ki postaja mirnejše in se zlije v ritem hoje se tako pomirijo tudi moje misli in moji občutki. Glava postaja prazna.Z izdihom izpustimo vse kar nas bremeni, teži in kar nas ne pusti priti do miru. Z novim vdihom dopuščam, da pride svež neporabljen zrak v moja pljuča, ki daje novo energijo.Počutimo se lahke in proste. Prosti   in pripravljeni, da  pride v nas Duh božji, ki nas prenavlja, krepi in pomiri.Hočemo si danes vzeti čas za sprehod in opazovati naše dihanje – zavestno izdihnemo vse kar nas teži in moti ter vdihnemo novo, kar nam daje moč in energijo.

Torek, 25.9.2012

Rituali, nam pomagajo da se lahko umirimo. Važno je, da imamo različne rituale. Rituali so prekinitve vsakdana, zadržijo tok časa, ki nam dobro denejo,  nam dajejo sigurnost, da se spet osredotočimo na to, kar je važno v našem življenju. Rituali so nam v oporo in orijentacijo. Lahko strukturirajo naš vsakdan, dajejo mojemu življenju smisel in globino. Zato se navadimo, da imamo rituale v našem življenju kot na primer: večerna molitev in zahvala za prejete darove, za doživet dan, za srečanja z ljudmi, za uspeh v poklicu ali  jutranja molitev in prošnja za dan ki nas čaka ali pogovor s partnerjem , srečanje z družinskimi člani ob kuhinjski mizi. Rituali so zaščita, ker nas ščitijo in odtrgajo iz mojega hektičnega vsakdana, tukaj se lahko odpočijem, mi dajejo varnost, so možnost kjer najdem samo sebe , kjer najdem Boga ter mojega bližnjega.
Kateri so moji rituali, ki me odtrgajo iz hektičnega vsakdana.

Ponedeljek, 24.9.2012

V današnjem času, ki je zelo glasen, razburkan, hiter, neobziren, ki nam posreduje dnevno toliko negativnih poročil, ki je poln zlorabe oblasti in nasilja, je zelo težavno najti čas za mir in tišino. Odtegniti se hrupu, najti prostore kjer lahko mirno zadihamo , se nam zdi nemogoče. Toda tudi v naši notranjosti gre včasih vse eno čez drugo, ker nas zaposlujejo tolike različne reči – družina, otroci, poklic, družbena politika in še marsikaj. Včasih bi bilo potrebno, da smo na več  krajih naenkrat, vidimi koliko je treba storiti, koliko bi bilo potrebno , da se spremeni, a zdi se nam , da smo nemočni, ker ne vemo česa bi se najprej lotili. Tedaj je potrebno, da rečemo STOP , da za trenutek zaustavimo korak, da si poiščemo prostor tišine. Tišina je lahko blagodejna za naše zdravje, za naša razmišljanja, za naše odnose, v tišini se nam razodeva Bog.

Opazujmo danes naš vsak dan , kaj se dogaja okoli nas in kje najdemo naše prostore ter čas tišine in miru.

Nedelja, 23.9.2012

V današnjem evangeliju hoče Jezus svoje učence ponovno konfrontirati s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem. Toda učenci tega ne morejo razumeti, sprejeti, doumeti. Zaposlujejo jih druga vprašanja kot : Kdo bo prvi, največji? Ali ne gre nam ravno tako?Merimo se z drugimi. Hočemo biti boljši, hočemo imeti več kot ima naš sosed ali prijatelj. Veseli smo,, če imamo dobro službo in lepo plačo.Prav prijetno nam je, če delajo naši otroci v dobro plačanih poklicih ali če napredujejo – da stopajo po poklicni karieri navzgor.Važen nam je uspeh in ugled. Ni slabo, da hočemo se razvijati in napredovati toda Jezus nam pravi:«Kdor hoče biti prvi naj bo zadnji in služabnik vseh.«Kaj pomeni to za nas kristjane in kristjanke? Biti uspešen, imeti bogastvo ni slabo, ampak imamo tudi odgovornost, da ne prezemo našega bljižnega, kateremu se ne godi krivica ali mu ne gre tako dobro. Odgovorni smo, da mu pomagamo, da se skrbimo zanj. To velja za vsakega posameznika in posameznico pa tudi za vse odgovorne v politiki, gospodarstvu in Cerkvi. Šele skupno lahko gradimo božje kraljestvo med nami.