Petek, 30.8.2013  -  Puščave življenja

Dobro jutro Vam želim !
Smo še v počitniškem, poletnem čas in marsikdo od Vas je preživel lepe trenutke na morju, v gorah ali pa tudi doma in si tako nabral svežih moči za svoje vsakdanje življenje. Poznam zdravnico, ki svoj dopust vsako leto preživi v puščavi, kjer uživa mir, kjer moli in pozabi na težo vsakdanjosti. Tudi osebno sem že doživela puščavo, ko sem bila s svojo hčerko Anjo v Maroku. Izkušnja, ki zapusti sledove. Pri večini od nas pa zapustijo druge življenjske puščave manj lepe izkušnje. Puščava nastane tam, kjer postane življenje brezsmiselno, težko in trdo. Puščava nastane tudi tam, kjer ljudje ne govorijo več med seboj. Puščava nastane tam, kjer ljudje živijo v nenehnem prepiru. Puščava nastane tudi tam, kjer ne čutimo več božje bližine. Poznam mnoge, ki iščejo Boga in ga ne morejo najti. Kdor se hoče z njim srečati, mu ni treba potovati v daljavo, temveč mora začeti iskati doma pri sebi in odkril bo oazo – vrelec žive vode sredi puščave. Tam se bomo odpočili, oddahnili, našli notranji mir, na novo bomo zaživeli in se odžejali. Iz vsega srca Vam želim, da boste vsak v svoji življenjski puščavi našli to blagodejno oazo, kjer boste našli prijatelja, ki vam bo prisluhnil, ki vas bo potolažil in vas dvignil na svoje rame.

Četrtek, 29.8.2013  -  Čistoča

V svojem poklicnem vsakdanjiku na banki srečavam tudi ljudi, ki iščejo svojo srečo samo v zemeljskih dobrinah, v bogastvu in potrošnji. Opažam, da nas to stremljenje po vedno več ne osreči, saj se premalo oziramo v svojo notranjost. Zelo pa se trudimo za našo zunanjost, predvsem kar se tiče našega telesa. Veliko časa skrbimo tudi za to, da se v našem domu in hiši vse sveti, da je ta naša zunanja fasada vedno perfektna za vsakega, ki pride k nam na obisk. A pri vsej tej skrbi za naš dom in za našo službo se osebno vprašam, ali zadostno skrbim za svoje srce in dušo. Ta misel me spodbudi, da vzamem metlo in se odpravim na delo v svojo notranjost. Priznam: nisem pričakovala toliko dela. Zaznam jezo, kreganje, nevoščljivost, obrekovanje. Zagledam tudi neprijaznost do svojih dragih ... Še bi lahko naštevala, kaj vse sem v svojem vrtu zaznala. Vprašam vas, ali ste take lastnosti in slabe misli zaznali tudi vi kdaj v sebi? Podajmo se v svoj notranji življenjski vrt in izruvajmo tam vsak svoj plevel, sosedovega pa pustimo, da ga bo izruval sam. Nato vrt pognojimo z dobrimi deli. Spoznali bomo, da je čar sreče v tem, da jo delimo in podvojena se bo vračala k nam nazaj. Povabimo na obisk tudi Boga. Pred njim se nam ni treba pretvarjati in kazati v lepi luči, ker nas on pozna in ljubi z vsemi napakami in grehi. Prav ta ljubezen nas nosi, nas dviga v žalostnih časih in tudi, kadar omagamo. Prosimo danes njega za pomoč pri čiščenju našega vrta. Prepričana sem, da nam bo rade volje priskočil na pomoč in z veseljem obiskal naš očiščeni duhovni vrt.

Sreda, 28.8.2013 - Izrečena dobra beseda

Dobro jutro Vam želim !
Gotovo ste tudi vi že doživeli tako situacijo: pogovor, kjer padejo trde, žaljive besede, ki nas zadenejo v srcu. Vzame nam sapo in globoko smo prizadeti. Doživimo, kako nepremišljena beseda lahko žali, zaboli, povzroči prepir, sovraštvo pa tudi maščevanje. Pogosto se ne zavedamo in tudi ne pomislimo na posledice, ko brezčutno in žaljivo potisnemo sočloveka ob rob, ga užalostimo in mu povzročimo težke noči, ker mu naše besede ne pustijo spati. Koliko žalosti povzročijo besede obrekovanja, katere smo prevzeli od sosede, ne da bi vedeli, ali so resnične. Zavedajmo se, da take besede lahko sočloveka ponižujejo, ranijo v srcu in ga zavirajo v osebnem razvoju. Prepričana sem, da vsak človek stremi po ljubezni in v globini svojega srca noče raniti drugega. Veliko se izobražujemo in se učimo tudi tuje jezike. A to v življenju ni vse. Prizadevati se moramo govoriti jezik ljubezni in srca, kajti ta jezik razume vsak človek, ne glede na narodnost. Trudimo se, da bodo naše besede gradile most, ki povezuje in odpirale s ključem trda srca. Če bodo naše besede znale pohvaliti in se tudi opravičiti, bodo povzročile pri sočloveku veselje, mir in dobro počutje. Želim Vam dan, ki bo poln prisrčnih, toplih in dobrih besed in kjer bo imela svoj prostor tudi božja beseda.

Torek, 27.8.2013 - Slepota

Dobro jutro Vam želim!
Srečanje s slepo ženo me je spodbudilo, da sem začela razmišljati, kaj pomeni biti slep, biti v temi, ki se nikdar ne osvetli. Pogovor z njo mi je segel v srce, ker mi je žena dala čutiti, da je srečna in zadovoljna. Bogu zaupa in mu je zelo hvaležna, da jo spremlja po vseh poteh in ji, čeprav ne vidi, osvetljuje njeno vsakdanje življenje. Živi v temini, a vseeno njeno življenje žari in dobro občuti, kdo je dober do nje. A moremo trditi tudi mi to o sebi ? Imamo zdrave oči, a kolikokrat smo slepi, ker smo sebični in zapremo oči, da ne bi videli stiske in potrebe drugih. Kolikokrat smo tako ponosni in ošabni, da svojih napak sploh ne vidimo, zelo dobro pa vidimo napake soljudi. Kolikokrat smo brezčutni, zapremo oči, pa tudi srce in sploh ne vidimo, da smo ranili sočloveka. Kolikokrat premalo zaupamo v božjo pomoč in smo slepi kot neverni Tomaž. Jezus je rekel, da je prišel, da odpre oči slepim, a ni mislil na tiste, ki so telesno slepi, temveč na tiste, ki so se na poti izgubili, ki so zabredli v temo svojega življenja. Če mu dovolimo, se bo nežno dotaknil naših oči in nam pokazal smer v našem življenju. Trudimo se, da bomo s svojimi dejanji in svojim življenjem sol zemlje in luč za mnoge, ki tavajo v temi, ker Kristusove luči še niso spoznali. Želim vam dan polno svetlih trenutkov!

Ponedeljek, 26.8.2013 - Duhovna in telesna lakota

Dobro jutro Vam želim!

Letos se je tudi bilčovska fara odločila, da enkrat na mesec sodeluje pri projektu Vinzibus, ki vsak dan skrbi za to, da se na raznih postojankah deli potrebnim malica in pijača. Pohvale vredna iniciativa, ki v današnjem času ne zapira oči, temveč zaznava potrebe tudi v tem, da se ljudem deli kruh, pa tudi beseda upanja, in s tem razsvetljuje pot, ki je postala temna in strma. Večina od nas ne trpi telesne lakote, temveč trpi duhovno lakoto. Saj smo lačni razumevanja in naklonjenosti naših soljudi, priznanja in pozornosti, če smo kaj dobrega naredili in sploh ljubezni. Dostikrat nam poteši našo lakoto že majhna pozornost: besede upanja, ki nam vlijejo pogum, če omagujemo! Čas, ko nam prisluhne drag človek. Tudi besede zahvale nam lahko dajo novo moč in nas pustijo na novo zadihati. Bodimo velikodušni in si prizadevajmo, da zavestno odpremo oči in z vsem srcem skušamo zaznati, če je kdo v naši okolici, ki čaka na našo roko in na našo spodbudno besedo. Ne smemo pa pozabiti, kako važno je tudi stopiti do sočloveka, katerega smo žalili in mu podati roko sprave.  Želim Vam, da bi danes srečali ljudi, ki bi mogli potešiti Vašo lakoto že s samim iskrenim nasmehom.

Nedelja, 25.8.2013 - Kristusove roke in noge

Dobro jutro Vam želim !

V času vojne v Koreji so vojaki bombardirali neko majhno vas in pri tem je granata zadela tudi kip Kristusa, ki je stal pred vaško cerkvijo. Ameriški vojaki so kip zopet sestavili in ga postavili na njegovo mesto. Le Kristusovih rok niso našli. Duhovnik je imel zamisel, da bi kip pustili brez rok in zapisali pod kip: «Kot vidiš, nimam rok, zato mi posodi svoje!«
Te besede imajo tudi za nas ljudi v današnjem času močno veljavo. Lahko bi rekli: Kristus nima rok, razen naših, s katerimi lahko pomagamo ljudem v stiski. Kristus nima nog, razen naših, s katerimi lahko obiščemo bolne in zapuščene ljudi. Kristus nima ušes, razen naših, da prisluhnemo žalostnemu in osamelemu človeku. Kristus nima jezika, razen našega, s katerim lahko spregovorimo besede razumevanja in ljubezni in damo pogum tistim, ki tavajo v temi. Jezus je izbral svoje učence, da bi kot njegove priče ponesli veselo oznanilo v širni svet. To naročilo velja tudi za nas vse, saj ima vsak posamezen izmed nas svoje poslanstvo v družini, na delovnem mestu in v svojem življenjskem okolju. Naše poslanstvo lahko živimo tako, da se z vero predamo vsakodnevnim nalogam in na ta način poskušamo odgovoriti božjemu klicu. Zato dajmo Jezusu na razpolago svoje roke, svoje srce in svoj jezik, skratka svoje življenje, da bo po naših besedah in dobrodelnih dejanjih prinašal v temino sveta luč in upanje.