Nedelja, 4.12.2022

2. ADVENTNA NEDELJA IN GOD SVETE BARBARE

Danes je druga adventna nedelja, čas tihega pričakovanja rojstva Kralja, ki nam prinaša pravičnost in mir, kot beremo v Božji besedi. Jesejeva korenika je simbol življenja, rodovitnosti in polnosti življenja. Simbolizira kralja, ki prihaja, in v njegovih dneh bosta vladala mir in pravičnost. Vse to pa je mogoče doseči s postom in pokoro, h kateri nas vabi sveti Janez Krstnik. Sam se je strogo postil in skromno oblačil in vabil ljudi k spreobrnjenju po sveti spovedi. Post, pokora in molitev so najučinkovitejša sredstva do miru in pravičnosti. Kralj, ki prihaja, nas bo krstil s Svetim Duhom.

Danes pa goduje tudi sveta Barbara, mučenka in pomočnica v sili. Njej je posvečeno veliko cerkva, zlasti podružničnih. Živa je v ljudskih pesmih. Upodabljajo jo s stolpom, kelihom in sveto hostijo. Bila je zelo lepa, zato jo je poganski oče, kralj Dioskur, iz strahu dal zapreti v stolp z dvema oknoma. Ko se je nekega dne vrnil s potovanja, je našel na stolpu še tretje okno in pred vrati križ. Zaradi vere so jo mučili in oče jo je lastnoročno obglavil. V tistem trenutku je vanj udarila strela. Je ena izmed 14 pomočnikov v sili. K njej se zatekajo kmetje, rudarji, vojaki topničarji, zidarji. Je priprošnjica za srečno zadnjo uro.

V mojem rojstnem kraju, Šmarju pri Jelšah, ji je tudi posvečena podružnična cerkev. Na ta dan se v tem kraju vsako leto prireja Barbarin sejem.

Danes je druga adventna nedelja, čas tihega pričakovanja rojstva Kralja, ki nam prinaša polnost življenja, pravičnost in mir. To je mogoče doseči s postom, pokoro in spreobrnjenjem, k čemur nas vabi sveti Janez Krstnik.

Danes pa goduje tudi sveta Barbara, mučenka in priprošnjica v sili. Znana je v ljudskih pesmih. Njej je posvečeno veliko cerkva, zlasti podružničnih. Upodabljajo jo s stolpom, kelihom in sveto hostijo. Ponekod na ta dan prirejajo Barbarin sejem.

Ponedeljek, 5.12.2022

POST, MOLITEV IN TIŠINA

Adventni čas je čas tihega premišljevanja, molitve in posta. To so tri najučinkovitejša sredstva do miru srca.

Vsako leto se udeležim tedna posta, molitve in tišine v Međugorju v hiši miru. Post je ob kruhu in vodi. S tem se telo čisti toksinov, vzbuja se občutek hvaležnosti za vsakdanji kruh in zlasti ljubezen do svete Evharistije. Molitev poteka pred Najsvetejšim Oltarnim Zakramentom v tišini. Vsa ta tri sredstva pripeljeta dušo k miru v Bogu. Tu se, zlasti v zakramentu sprave, pogosto zgodijo duhovna in tudi telesna ozdravljenja. Nekaterim sem bila priča.

O tem nam govori tudi današnji Evangelij, ko je Jezus mrtvoudnega ozdravil z besedami: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi.« V Njem je bila Božja moč, da ozdravlja in odpušča grehe. Vsi so strmeli nad njegovimi čudeži. Ta moč, da ozdravlja, pa je dana vsakemu duhovniku, še zlasti po zakramentih in sveti Evharistiji. V tem vidim globoki pomen zakramenta svete spovedi ali sprave.

K postu, molitvi in pokori pa nas vabi tudi današnji svetnik sveti Saba ali Sava. Bil je veliki spokornik in oče vzhodnega meništva. Naselil se je v votlini in se tam strogo postil, molil in delal. Izdeloval je košare. Kasneje so se ob njem zbrali somišljeniki. Znana je velika Sabova lavra v Palestini. Kasneje je bil posvečen v duhovnika. Bil je poznan po tem, da je na miren način reševal nastale verske spore.

Naj nam bodo post, molitev in tišina v teh dneh sredstvo do notranjega miru, ki ga bomo delili navzven.

Torek, 6.12.2022

SVETI NIKOLAJ ALI SVETI MIKLAVŽ

Danes goduje sveti Nikolaj ali sveti Miklavž. Njegovo ime pomeni zmaga ljudstva. To je svetnik, ki se ga zelo veselijo otroci, saj je poznan kot prijatelj otroških src. Marsikje ga uporabljajo za dan krščanske dobrodelnosti, ko obdarujejo revne, osamljene in zapuščene otroke. Bilo bi lepo, da bi otroke bolj spodbujali k odprtosti srca za uboge in zapuščene, še zlasti na ta dan.

V 4. stoletju je bil škof v Mirni v mali Aziji in je umrl v visoki starosti. Rodil se je dobrim in pobožnim staršem, ko so že izgubili vsako upanje na potomstvo. Zapustila sta mu lepo premoženje, on pa ga je razdelil med reveže. Sam je postal menih. Ko je v Mirni umrl škof, so verniki po goreči molitvi odločili, da bo tisti duhovnik, ki bo naslednji dan prvi stopil v cerkev, škof. To je bil sveti Nikolaj. Svojim vernikom je želel biti zgled v vsem, zlasti v dobrodelnosti. V vzhodni Cerkvi je bil najbolj čaščen svetnik, takoj za Materjo Božjo. Začeli so ga častiti kot svetnika kmalu po njegovi smrti. V carski Rusiji pa so njegov god praznovali 6. decembra in 9. maja, ko so bili njegovi posmrtni ostanki preneseni iz Mirne v Bari.

Zelo poznana je tudi legenda, kako je trem dekletom priskrbel doto. Bile so obubožane in bi zabredle v sramoto, tako pa so se lahko poročile.

Njemu v čast je posvečeno veliko cerkva. Veliko jih je postavljenih ob vodi, saj je med drugim tudi zavetnik mornarjev, splavarjev, pa tudi pekov, mesarjev, žganjarjev, advokatov, lekarnarjev, romarjev, delavcev v kamnolomu, ujetnikov. Zlasti pa je zavetnik otrok in ministrantov. Je priprošnik za srečen zakon in tudi za stiske na morju.

Sreda, 7.12.2022

SVETI AMBROŽ

Danes goduje sveti Ambrož, škof in cerkveni učitelj iz 4. stoletja. Bil je državni namestnik v severno-italijanskih pokrajinah s sedežem v Milanu. Zaradi njegove pravičnosti so ga vsi spoštovali. Ko je leta 374 umrl milanski škof Augsencij, so se duhovniki in verniki zbrali v cerkvi, da bi izbrali njegovega namestnika. Krivoverni arijanci in pravoverni kristjani so se med seboj prepirali. Tedaj pa je prišel v cerkev Ambrož z oddelkom vojakov in zaukazal tišino. To tišino je pretrgal otroški glas, ki je zaklical: »Ambrož naj bo škof!«. Množica je to sprejela kot Božji glas in Ambrož je bil res izvoljen za milanskega škofa, čeprav je bil šele katehumen. Po kratkih pripravah je bil krščen, 7. decembra leta 374 pa posvečen v škofa. Posvetil se je študiju svetega pisma in bogoslovnim naukom. Svoje veliko premoženje je razdelil ubogim in bil jim je skrben oče do smrti. Postal je zelo izobražen in pravičen. Ob njegovih pridigah se je spreobrnil tudi sveti Avguštin. Za svojega zavetnika so si ga izbrali čebelarji, voskarji in svečarji. Bil pa je tudi zavetnik domačih živali.

Četrtek, 8.12.2022

PRAZNIK BREZMADEŽNEGA SPOČETJA DEVICE MARIJE

Danes, 8. decembra, je praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Versko resnico ali dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju je 8. decembra leta 1854 razglasil papež Pij IX.

Na vzhodu so dan, ko je sveta Ana spočela preblaženo Devico Marijo, praznovali že v 8. stoletju. Na zahodu se je praznik pojavil v 9. stoletju najprej v Italiji, od tam pa se je širil v druge dežele Evrope.

Praznik se v vesoljni cerkvi obhaja od leta 1708. V slovenskih krajih so ga praznovali že veliko prej. Najstarejša priča o temu je kodeks iz cistercijanskega samostana v Kostanjevici, ki ga omenja že v 14. stoletju.

Mariborski škof, bl. Anton Martin Slomšek, je ob razglasitvi verske resnice zapisal: »Veselo novico vam oznanjam, ki bo večno slovela. V čast in hvalo Bogu in Mariji, pa tudi nam, vernim otrokom Marije v tolažbo.«

Marija je bila od trenutka svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha po edinstveni Božji milosti, ki jo je vsemogočni Bog podelil njej po njeni materi Ani z ozirom na Jezusa Kristusa, Odrešenika vsega stvarstva. Bila je nova Eva, ki je premagala kačo, ki predstavlja satana.

To resnico je Marija potrdila v Lurdu, ko je vidkinji Bernardki na vprašanje, kdo je, dejala: »Sem Brezmadežno Spočetje«. Spodbuja in vabi nas k čistemu življenju.

Marijinemu Brezmadežnemu spočetju je posvečeno veliko cerkva in zlasti slovesno ga praznujejo vse Bogu posvečene družbe.

Petek, 9.12.2022

MOLITEV V ADVENTNEM ČASU

Adventni čas je čas veselega pričakovanja in bdenja. Na to nas spominjajo tako imenovane jutranje maše, ki jih imenujemo po latinski besedi Rorate, kar pomeni rositi in prihaja od uvodne mašne pesmi: » Vi nebesa ga rosite«. Gre za zgodnje maše, Mariji na čast, ki simbolizirajo budnost in pripravljenost. Bile so uvedene v 15. stoletju. Njihova liturgijska barva je bila v začetku bela, danes pa je vijoličasta. Živo so ohranjene na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini pa tudi v Avstriji. V Sloveniji so na žalost izumrle. So pa zelo žive v naših krajih.

Drugi način molitve je molitev rožnega venca. To je meditacija Jezusovega in Marijinega življenja. Ko se jagode tiho pretakajo med prsti, dajejo s tem čast Mariji in Jezusu. To je meditacija in budnost. Marija je rekla, da je to njena najdražja molitev. V tem času bi se naj družine zbirale ob adventnem venčku v molitvi. Molitev rožnega venca družino povezuje in jo naredi odprto za Boga in bližnjega. V dušo prinaša toplino, mir in milost. Traja kratek čas, prinese pa mir in milost za ves dan.

Tretja oblika molitve pa je prebiranje dnevne Božje besede. Lahko si izberemo morda en stavek in ob njem meditiramo ali molimo rožni venec. En stavek, kot vodilo za tisti dan. Tako postaja Božja beseda učinkovita in se vpleta v naše vsakdanje življenje.

Vse te oblike molitve nas povezujejo z živim Bogom in občestvom. Naj bo ta čas veselega pričakovanja izpolnjen z molitvijo. Naj nam prinese mir in milost.