Nedelja, 26.07.2020

Vera v Boga kot resnični zaklad

Na lotu je neka oseba zadela milijonski znesek, vendar se kljub javnemu pozivu, naj dobitek dvigne, ni javila. Oseba je najbrž na kupljeni listek pozabila. Znesek je tako ostal neizplačan, bogastvo pa neizkoriščeno. Evangelij današnje nedelje (Mt 13,44–52) Božje življenje primerja z zakladom, ki je skrit na njivi. Kdor ga odkrije, stori vse, da kupi to njivo in pridobi zaklad. Pa je res tako? Zdi se, da kristjani zaklad Božjega življenja poznamo, vendar pa nanj lahko pozabimo, kot tisti človek, ki je zadel na lotu. Morda zato, ker je ta Božji zaklad zastonj in se zanj ni bilo potrebno posebej potruditi. Evangelij nas vabi, da se za Božji zaklad potem, ko smo ga prepoznali, zanj tudi odločimo. Ni dovolj samo vedeti za ta zaklad, zanj se je treba tudi odločiti, sicer ostane neuporaben. Razlog za odločitev je veselje do tega, kar je vredno. Ko to prepoznamo in se odločimo slediti Jezusovemu nauku, ki vodi do večne sreče, nas vse to dela ravnodušne do vsega ostalega na svetu. Evangeljska beseda nam vliva pogum za odločitev in pomaga prepoznati vzgibe sovražnika, ki želi zbuditi dvome in vzeti veselje, ter nas zapeljati stran, da se za Gospoda in njegov dar ne bi odločili.

Ponedeljek, 27.07. 2020

Gorčično seme in kvas, simbola moči Božjega življenja (Mt 13,31–35)

Ljudje smo simbolna bitja. Sporočila in vsebine lažje razumemo preko podob in znamenj, ki nas uvedejo v globlje resničnosti. Spomnimo se samo na sporočilnost kapelic, križev in drugih svetih znamenj. Tudi Jezus pogosto uporablja podobe. Njegovi učenci in bralci Božje besede tako teološke resničnosti lažje razumemo. Nebeško kraljestvo, o katerem govori danes, je za naš um zelo abstrakten pojem in si ga težko predstavljamo. Jezus ga zato primerja z gorčičnim semenom in kvasom. To seme je tako majhno, da ga skoraj ne vidimo. Kljub neznatnosti je v njem taka moč, da iz njega zraste veliko drevo. Za vzhajanje testa je potrebno malo kvasa. Tako je tudi Božje življenje v nas in okrog nas skoraj nevidno in neznatno, ima pa veliko moč. Današnji evangelij nas vabi, da to opazimo in se Božjega življenja veselimo. Opozarja nas na pomen povezanosti med semenom in velikim drevesom, med kvasom in kruhom, med milostjo in vero, ki je vsajena v naša srca, in večno srečo, ki smo je že deležni in jo bomo v polnosti uživali ob koncu našega življenja. Pomislimo, kaj lahko danes in vsak dan storimo, da ohranimo povezanost z Jezusom in kako bomo to majhno seme negovali.

Torek, 28.07.2020

Gojimo dobre navade

Na parkirišču pred neko trgovino srečam osebo, ki je v cerkvi že dlje časa nisem videl. Spregovoriva o vsakdanjih rečeh, pa o spremembah, ki so nastale v času epidemije korona virusa. Pove mi, da se je v času omejitve gibanja odvadila hoditi k maši. To ni osamljen primer. Po normalizaciji zdravstvenih razmer je precej vernikov ostalo doma, ker so se tako navadili. Videli so, da gre tudi brez maše in tudi brez molitve. Razmišljam o takšnih in drugačnih navadah, še posebej pa, da se je za dobre in koristne stvari treba potruditi. To velja tudi za osebno duhovno rast. Vera ni nekaj samoumevnega in zgolj strinjanje z njeno vsebino. Pri veri gre za odnos med menoj in Bogom, ki ga je potrebno stalno negovati in se v njem vaditi. Nedeljska maša, molitev in premišljevanje Božje besede nam pri negi tega odnosa pomagajo. Čas počitnic je priložnost, da razmislimo o svojih dobrih in slabih navadah oz. razvadah. Vprašajmo se, kaj nam za fizično in duhovno življenje res koristi. Krepimo to, kar gradi naše medsebojne odnose in povezanost z Bogom. Naj nam preide v navado, da dan začnemo z molitvijo, kjer se Bogu zahvalimo in se mu s prošnjo zase in za druge izročamo.

Sreda, 29.07.2020

Iskanje ravnovesja

Čas, v katerem živimo, je zaznamovan z naglico. Hitreje delamo, kot mislimo. Delovne obveznosti nas priganjajo, mnogi potarnajo, da ni časa za odnose, družino, razvedrilo in še manj za molitev. Dejansko nam je Bog vsem dal čas, vsakemu v enaki meri. Dal nam je tudi pamet, da čas prav razporedimo. Za to je najprej potrebna jasna lestvica vrednot, kaj je nujno, katere stvari so dobre, vendar jih lahko tudi izpustimo, v tretjem koraku pa označimo dejavnosti, ki so za nas škodljive in jih želimo opustiti. Ko načrtujemo dan, teden in leto, se ozrimo najprej v preteklost in preglejmo svoje življenje. Kako smo živeli do sedaj in kaj si želimo v prihodnje? Ko načrtujemo, poleg dela pomislimo nase, kako se bomo fizično in duhovno okrepili ter negovali medsebojne odnose. Stari meniški rek sv. Benedikta pravi, »ora et labora«. Moli in delaj! Današnja svetnica sv. Marta in njena sestra Marija sta nam glede iskanja ravnovesja v spodbudo. Ni dovolj samo delo, pa tudi samo molitev ne. Po njunem zgledu se pogovarjajmo z Jezusom. Pomislimo, kako si bomo organizirali današnji dan in čas, ki je pred nami.

Četrtek, 30.07.2020

Kje je moj duhovni privez?

Ob kakšni hudi nevihti se večkrat zgodi, da se čolni odvežejo ali strgajo z vrvi in posledično treščijo v obalo ali v druga plovila. Ob pričakovanju močnega vetra meteorologi vedno opozorijo, naj lastniki preverijo, če so njihova plovila res dobro privezana in na varnem v pristanišču. Mornarji dobro poznajo morje in nevarnost vremenskih ujm, se pa vseeno zgodi, da kdo na to pozabi. Podobno je z vero. Ko nam gre dobro, je morje življenja mirno in ne pomislimo, da prej ali slej pride nevihta preizkušnje. Kako bo takrat z našim življenjem? Vihar duhovne nevarnosti bomo lažje prestali, če bomo v času miru mislili na to in poskrbeli za trden duhovni privez na varen Božji pomol. Priporočilo za to nam daje današnji svetnik sv. Peter Krizolog, ki je bil v petem stoletju škof v Raveni v Italiji. Dal je nasvet: »Post je duša molitve, usmiljenje pa srce posta. Zato, kadar moliš, se tudi posti, kadar se postiš, opravljaj dela usmiljenja; če želiš, da bodo tvoje prošnje uslišane, uslišuj prošnje drugih. Če boš prisluhnil drugim, bo tudi Bog prisluhnil tebi« (Magnifikat, julij 2020, letnik 7, št. 7, str. 348).

Petek, 31.07.2020

Sv. Ignacij Loyolski, učitelj razločevanja duhov

Zadnji dan meseca julija je za Cerkev velik dan, še posebej za jezuitski red. Goduje njihov ustanovitelj sv. Ignacij Lojolski, po rodu iz Španije, ki je umrl na današnji dan leta 1556. Sv. Ignacij je najbolj znan po metodi molitve in razločevanju duhov. Najprej je bil vojak in po glavi so mu rojile posvetne misli. Ko je bil ranjen, je vzel v roke knjige, ki so mu prišle pod roko. Bral je romane in razne viteške zgodbe ter si s tem krajšal čas. Ko je teh knjig zmanjkalo, so mu dali knjigi o Jezusu in življenju svetnikov. Za razliko od prejšnjih knjig, ki so ga pustile duhovno praznega, je začutil, da iz teh besedil dobiva duhovno hrano, ki ostane. Spet se je vračal k starim mislim, ki so ga pustile žalostnega in potrtega, ko je premišljeval ob Božjih rečeh, pa sta v srcu ostala veselje in mir. Na ta način je iz lastnega izkustva odkril, da se v človeškem srcu srečuje dobro in zlo. S čutili in pozornostjo je prepoznal, kdaj deluje hudi in kdaj Božji Duh. V času počitnic tudi mi vzemimo v roke