Cvetna nedelja, 02.04.2023

»Hozana, blagoslovljen, ki prihaja …«

S tem pozdravom Kristusu Odrešeniku stopamo v veliki teden. Cvetna nedelja je poseben praznik, spominjamo se Kristusovega prihoda v Jeruzalem. Prav isti ljudje, ki so ga pozdravljali z oljčnimi vejicami in ga častili, so mu že čez nekaj dni obrnili hrbet in zahtevali njegovo smrt. Ko o tem razmišljam, me še posebej pretrese dejstvo, kako hitro lahko ljudje pokažejo povsem drugačen obraz in kako hitro in brez emocij lahko celo izdajo človeka, ki so mu bili še do nedavnega blizu. Kaj se res dogaja z mnogimi ljudmi, da se kot po domače rečemo obračajo po vetru? Le malo je tistih, ki ostanejo vselej zvesti svojim idealom in svojemu prepričanju, ne glede na to, kako se ravno obrača veter.

Po lepi stari navadi se na cvetno nedeljo tudi trikrat teče z blagoslovljenim presencom okoli hiše, to pa predvsem, da bi obvarovali dom in hišo pred nesrečami in nezgodami. Morda bi morali zajeti širše in leteti trikrat še okoli cele vasi, občine ali dežele, da bi se obvarovali tistih ljudi, ki se obračajo po vetru in nam ne želijo nič dobrega.

Ponedeljek, 03.04.2023

Cerkve so vedno bolj prazne. Ko pogledamo v skupino zbranih, vidimo vedno ene in iste osebe sedeti v klopeh. To je res žalostna slika. Predvsem mladih, ko opravijo sveto birmo, skoraj ne vidiš več v cerkvah, razen morda še za velike praznike. Zakaj se mladina tako odmika od Boga in vere? Ali se res lahko tako hitro pozabi, kdo je Stvarnik in Vladar vsega stvarstva? Mislim, da se veliko mladih ne zaveda moči vere in Boga. Življenje brez vere je nepopolno, človek živi nekako tja v en dan brez pravega smisla in brez vrednot.

Morda je ključ problema v družinah! Da bi mlade spet bolj privabili k veri in Cerkvi, bi jih morali na vse to privajati že od mladih nog dalje. Rada se spominjam verouka v ljudski šoli ko, smo uživali ob sveto pisemskih zgodbah, ki nam jih je učiteljica pripovedovala. Otroci pa se seveda tudi vzgledujejo po starših in naj so za to starši še posebej dober vzgled žive vere ter spoštljivega odnosa do Cerkve in njenih predstavnikov. Vse to bi tudi mlade krepilo v veri.

Torek, 04.04.2023

Ali ste se kdaj spraševali, na kakšen način Bog komunicira z nami. Gotovo ne preko hendija ali telefona. Sama pa močno verjamem v to, da nam vedno spet daje znake, s katerimi nam kaže pravo pot. Božja volja je najmočnejša sila. Pregovor pravi, “pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!” Mislim, da je vsak od nas že doživel kdaj v življenju nekaj, kar je še kako potrdilo ta pregovor. Verjetno nam je življenje, kakršno pač je usojeno; prepričana pa sem, da lahko z molitvijo in doslednostjo pomagamo, da se usoda obrne nam v prid. Kajti, vse dobro, kar se nam zgodi je Bog za nas že predvideval. Vsak, ki kdaj dvomi v Boga, se naj tudi vpraša, kako je na primer prišel do določenih življenjskih uspehov! Morda bo spoznal, da ga je Bog obdaroval za kakšno dobro dejanje, ki ga je v življenju storil. In ko bo to spoznal, bo tudi dojel, da je Bog z nami na vseh poteh in da v Boga nikoli ne smemo dvomiti.

Sreda, 05.04.2023

Pripravljamo se na najbolj pomembne praznike naše vere. Potekajo že zelo človeške priprave na veliko noč, kot so to barvanje pirhov, brklanje gnezdic in podobno.

Na velikonočne praznike imam najlepše spomine, kajti začenja se praviloma tudi pomlad in sneg se tali. Rada se spominjam kako smo z mamo in babico na veliki četrtek barvale pirhe in kako mi je babica vedno pripovedovala, da odletijo menda zvonovi v Rim. Ta čas, lahko bi rekla tudi skrivnostnega čakanje na Kristusovo vstajenje, ima prav poseben čar. Hvaležna sem, da smemo obhajati te praznike v takem razkošju, kot ga premore naš zahodni svet. Ob tem pa ne smemo pozabiti na vse tiste, ki tega razkošja nimajo in še posebej ne na to, komu se moramo zahvaliti za vse to, kar imamo in kar smemo deliti z našimi najdražjimi.

Veliki četrtek, 06.04.2023

Danes je veliki četrtek, na ta dan praznujemo rojstvo svete maše. Današnji dan ima posebno mesto v koledarju krščanskega življenja. Veliki četrtek, to je dan, ko se je Jezus s svojimi učenci usedel za mizo, jim umil noge in jih povabil, da skupaj lomijo kruh in pijejo iz keliha. Na tej zadnji večerji je druščina Jezusovih učencev dobila posebno moč za svoje življenje in za nadaljno delovanje.

Jezus je vedel, da bo to res njegova zadnja večerja. Odločil se je da gre na goro in v krogu svojih učencev moli. Razočaralo ga je, da so učenci zaspali, da niso bili pripravljeni bedeti z njim v tako usodni uri. Jezus je v teh njegovih najšibkejših trenutkih bil zelo osamljen in je tudi povsem človeško prosil Boga očeta „naj vendar gre ta kelih mimo njega“. Ampak ta kelih je moral Sin božji nositi, da je lahko prišla velika noč za vse nas. Močna simbolika torej, ni zadnja večerja konec vsega, pač pa osnova za vstajenje in začetek novega življenja.

Veliki petek, 07.04.2022

Veliki petek je najbolj žalosten dan za nas kristjane. Vsako leto se ob 3 popoldan spomnimo, kako je Jezus za nas umrl na križu. Poleg njega sta bila križana tudi dva razbojnika. Ta pogovor na križu me vedno znova presune: “Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in Jezusu govoril: »Ali nisi ti Kristus? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovoril, ga grajal in rekel: »Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.« In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti, še danes boš z menoj v raju.«

Kakšna veličina, kakšna moč odpuščanja. A nista božje odpuščanje in dobrosrčnost nekaj velikega? Vsak od nas je grešnik, vsi moramo prositi Boga odpuščanja. Ampak čudovito je ko veš, če se resnično kesaš in če obžaluješ, ti bo odpuščeno. Celo razbojnik na križu, ki je spoznal svoje slabosti in svojo grešnost, je doživel božje odpuščanje in božjo ljubezen. Zame najmočnejša izpoved Velikega petka.