Nedelja, 27.10.2019

9 let nazaj, 24. oktobra 2010 je Benedikt XVI. daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra ob zaključku posebnega zasedanja škofovske sinode za Bližnji vzhod. Med homilijo je nagovoril zbrane: »Danes dopoldne smo prišli iz sinodalne dvorane v 'tempelj molit', zato je ravno nam namenjena prilika o farizeju in cestninarju, ki jo je povedal Jezus ter zapisal evangelist Luka (prim. 18,9-14). Tudi mi smo lahko skušani, kot farizej, da bi spomnili Boga na naše zasluge in pri tem pomislili na naporno delo preteklih dni. Da bi se pa molitev dvignila v nebo, mora izhajati iz ponižnega, ubogega srca. Tako se želimo tudi mi ob koncu tega cerkvenega dogodka predvsem zahvaliti Bogu, ne za naše zasluge, temveč za dar, ki nam ga je On dal.

'Molitev ubogega predre oblake' pravi Sirah (Sir 35,21), psalmist pa dodaja: 'Blizu je Gospod njim, ki so skrušeni v srcu in tiste, ki so potrtega duha rešuje' (Ps 34,19…«

Kdor je pripravljen srečati Boga, se spremeni. Bog povišuje ponižne in ponižuje tiste ki samega sebe povišujejo. V naši družbi se vsak dan primerjamo in gojimo misli konkurenčnosti. Ali nismo bolj zadovoljni in srečnejši, ko se zavedamo dobrot, ki smo jih deležni, namesto primerjave in obsojanja ljudi, ki nas obdajajo?

Ponedeljek, 28.10.2019

Danes bo v Železni Kapli Šimanov trg, ki se obhaja tudi v drugih krajih Avstrije. Šiman ali Simon je bil apostol in je zavetnik gozdnih delavcev in mnogo drugih obrtnikov. Mnogo ljudi, posebej mladinci v mestih ne vejo za to tradicijo, ki že obstaja več stoletij. V 15. stoletju namreč je cesar Friedrich III v tem območju dovolil trgovanje. Šimanov trg je tradicionalni sejem, na katerem so kmetje preje predvsem trgovali z živino. Oskrbovali so se pa tudi z vse vrstnimi potrebščinami, ki jih na kmetiji sami niso mogli pridelavati. Kupci so prihajali od blizu in daleč, ter kupljeno robo peljali domov tja do Severne in Južne Tirolske.

Prvič sem slišala za ta trg od starega očeta, Andreja Hribarja v Kortah, ki bi danes obhajal 100. rojstni dan. Z nasmehom na ustih je veselo pripovedoval o tem dogodku in si rada predstavljam, kako so se po dolgi poti srečavali v Železni Kapli, pogovarjali, trgovali in se je marsikdo zaljubil.

Posebno v današnjem, digitaliziranem obdobju je vedno manj časa za osebno srečavanje in pogovor, ki je bistvenega pomena za človeka. Kot socialno bitje hrepenimo po stiku z ljudmi in sprejetju za lastno dobropočutje. To se odlično zrcali v slovenskem jeziku: beseda srečanje izraža srečo. Rada bi še omenila, da ime »Simon« izhaja iz hebrejščine in pomeni »poslušati« Ponedeljek je 1. dan novega delovnega tedna. Želim vam cenjene poslušalke in poslušalci, da že danes in v prihodnosti redno najdete čas za srečanja, iskrene pogovore, plodovito izmenjavo in odkrito poslušanje.

Torek, 29.10.2019

Preteklo nedeljo, 27. oktobra je bil zaključek tritedenske škofovske sinode za Amazonijo v Rimu. Obravnavali so štiri razsežnosti: kulturno, ekološko, družbeno in pastoralno. Sklepni dokument tega izrednega dogodka obsega 120 strani in je preteklo soboto bil sprejet od sinodskih očetov.

Papež Frančišek je v tem sklopu še enkrat pozval k "ekološki spreobrnitvi" kristjanov, h kateremu prepričljivo poziva tudi Konstantinopelski ekumenski patriarh Bartolomej I. Frančišek je pohvalil tudi gibanje "FridaysForFuture" in obsodil trgovino z ljudmi in korupcijo v Amazoniji. Najpomembnejše iz njegovega vidika pa je "pastoralno spreobrnjenje" za dostop indigencev do duhovništva. Poudaril je pomembnost žensk za posredovanje vere. Ni pa pričakovati bistvenih sprememb v izboru žensk za nove cerkvene funkcije.

Kardinal Christoph Schönborn je označil sinodo kot "močno znamenje življenja Amazonije in Cerkve". Zaključni dokument naj bi spodbudil svetovno skupnost, tako glede ekološkega ohranjanja amazonskega deževnega gozda, ki je pomembno za globalno podnebje, kot tudi zaščite ljudi, ki tam živijo. Pozitivno je ocenil posvečenje poročenih duhovnikov v tem območju. Za varovanje prihodnosti ogrožene regije in njenih ljudstev ima cerkev pomembno vlogo, je poudaril kardinal.

To vse – Amazonija kot tudi škofovska sinoda – se zdi daleč od nas in našega vsakdana. Zavedajmo se pa, da posamezniki v malem zmoremo prispevati k izboljšanju: z nakupom biološke in regionalne proizvodnje, uporabe dolgotrajne embalaže in energije iz obnavljajočih se virov. Ne zapirajmo oči, priznajmo lastno odgovornost za stvarsto in globalne posledice našega ravnanja.

Raziskovalec podnebja, Hans Schellnhuber, je na Sinodi dramatièno povzel da je »smrt Amazonije smrt sveta.«

Sreda, 30. oktober 2019

Mesec oktober že gre proti koncu. Od 15. stoletja je v slovenščini poimenovan tudi kot „vinotok“. Vino in vinska trta štejeta k najpomembnejšim simbolom krščanstva. Vino pomeni obilje življenja. Zlata barva mu daje poseben značaj. Medtem ko voda s svojimi razburkanimi valovi označuje minljivost, vino stoji za nebeško. Vino in grozdje sta v evharističnem znamenju, kajti Jezus je noč pred smrtjo podajal kelih vina in govoril »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas« Ta stavek duhovnik ponovi v spomin na Jezusovo poslanstvo. Trta, na kateri visi grozdje, je slika evharistije in tudi samega Jezusa, ki uporablja podobo trte zase: "Jaz sem trta, vi mladike," pravi učencem.

Trta drži grozdje skupaj in jim sploh omogoča, da živijo. Kolikor so posamezne mladike neodvisne, so popolne le, če ostanejo v stiku s trto. V tej podobi Jezus izraža, da smo lahko v povezavi z Njim celi in zdravi.

Hrepenenje, da bi bili celi in zdravi, je globoko zasidrano v človeku. Toda v našem času in družbi mnogi izkusijo, kako to hrepenenje ostaja neizpolnjeno. Posameznik v povezavi z Jezusom Kristusom ne izgine, ampak najde življenje in tako pride do svoje popolnosti. Zlasti v vezi z Njim se lahko popolnoma razvijemo.

Zavedajmo se, da nismo sami in kot del Njega popolnoma zadostni.

Drage poslušalke in poslušalci: Torej v zaupanju v Boga, z ljubeznijo do bližnjih in samega sebe premostimo dvome in nam bo uspelo vse, kar si zamislimo. Vprašam vas: Če pomislimo na lastne življenjske izkušnje - ali nam ni uspelo vse, v kar smo močno verjeli in se z vsem srcem zavzeli?

Četrtek, 31. oktober 2019

31. oktobra je dan reformacije, ko se Evangeličani spominjajo objave 95 tez Martina Luterja za reformo cerkve leta 1517. Reformacija je bila še posebno pomembna za nas Slovence. Ena izmed Luthrovih zahtev je bila, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. S katekizmom - prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo tiskano knjigo v slovenščini sploh, je Primož Trubar leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. Zato je dan reformacije v Sloveniji od leta 1992 državni praznik.

Med Lutrovimi tezami, katere naj bi spremenile Cerkev, je npr. bila ideja, da človek postaja boljši z dejanjami ljubezni, ne pa s kupovanjem odpuščanja v Cerkvi. Ta denar se naj bi raje namenil revnim. Kot vemo, je reformacija povzročila razdvojitev Cerkve, kar prvotno ni bil namen protestantov, ampak rezultat plemiških pretenzij na cerkveno premoženje. Katoliška cerkev je Lutrove teze sprejela na 2. vatikanskem koncilu leta 1962-65. Po nekdaj nepremostljivem prepiru dandanes Katoličani in Evangeličani praznujemo ekumenske maše in smo v rednem dialogu.

Znanstveniki trdijo, da je duh reformacije spodbudil novo, kritično mišljenje v družbi in s tem bistveno prispeval k različnejšim inovacijam. Vsak posameznik je poklican, da se notranje obnavlja in s tem omogoča osebni napredek.

Petek, 1. november 2019

V knjigi "Ateistične zablode" je Anglež David Bentley HART (sam ni bil kristjan) nedvoumno ugotovil, da je v početkih krščanstva Jezusova beseda "ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe" bila temeljno izročilo vere kristjanov in za tedanji Rimski imperij nekaj novega, revolucionarnega za vse poganske verske smeri. Te ljubezni neglede na barvo, jezik, kulturo človeka, ja tudi neglede na njihovo veroizpoved niso poznali. Pri kristjanih je suženj molil poleg svojega gospodarja, žene, predvsem pa vdove in deklice so dobile večje pravice. To pojmovanje vere na podlagi Jezusove besede o ljubezni je bistveno doprineslo k temu, da je zgodnje krščanstvo leteče osvojilo Rimski imperij in bilo že leta 380 razglašeno za uradno vero cesarstva.

2. Jakobovo pismo nam razodene, da so dejanja in ne besedičenje izraz prave vere.

1. novembra Cerkev že nad 1200 let slovesno praznuje spomin vseh svetnikov. Ta praznik je predvsem namenjen majhnim, preprostim, neznatnim svetnikom, ki so 'utonili' v množici. Svetili so nam z vzornimi dejanji in ne z golimi besedami. Dajmo pozorno preveriti svoje okolje in zagotovo najdemo nekaj ljudi, ki nam pravtako svetijo s posnemanja vrednimi dejanji. Držimo se njihovega vzora in korakajmo po njihovih sledeh, ter stremimo k svetništvu.

Vse to lahko strnemo z življenjsko modrostjo Viktorja Frankla, ko pravi: "Dobro delo bljižnemu je plemenito, a dobro delo za druge in z drugimi daje življenju globlji smisel".