Zahvalna nedelja je praznik čutov. Strmimo nad barvitostjo in vonjem zrele zelenjave in zrelega sadja, veseli smo opravljenega dela in naša hvaležnost je neizmerna. Vabimo Vas, da z igrami, pesmimi, molitvami, z ročnimi spretnostmi ali s pogovorom o Svetem pismu izrazite svojo hvaležnost za to obilje.

Mnogo veselja pri skupnem praznovanju!

Egipčani, Kitajci, Grki in Rimljani so to storili že davno: ob priliki žetve so častili svoje bogove. "Sad zemlje in delo človeških rok" se smatra kot Božji dar in praznuje se uspešna žetev.

Ko je Noe zapustil barko, mu je dal Bog obljubo: "Dokler bo trajala zemlja - ne setev ne žetev …. ne bodo prenehali." (1Mz 8,22). In Izraelcem naroča dva dneva zahvale (glej 2Mz 23,16). Današnji zahvalni dan je nastal, ko je Cerkev okoli leta 1770 prevzela in nadaljevala kmečki praznik žetve.

Zahvalni dan je praznik, ki nagovarja otroke. Številni darovi so s svojo barvitostjo in svojim vonjem praznik za čutila.

Zahvalni dan pa nam da tudi misliti. V našem času vedno manj doživljamo menjavo letnih časov, povezanost med setvijo in žetvijo, med vremenom in rastjo, med oskrbovanjem in uspevanjem. V mnogih pogledih se počutimo neodvisni od letnih časov z njihovimi različnimi vremenskimi razmerami. Neodvisno od žetve in letnih časov lahko npr. mnogo stvari kupujemo celo leto. Danes nas samopostrežnice, globalno blagovno gospodarstvo in skladiščenje pustijo skoraj pozabiti, kako pomembna je žetev. Marsikaj je moderno in storilno: saditev, obdelovanje, žetev, predelava in distribucija. Kdo pri tem še pomisli na delo kmeta in njegov trud ob žetvi?

Več informacij, pesmi, molitve ... ===> ===> klikni tukaj!