Romarski dan pri Gospe Sveti je tudi letos privabil številne vernice in vernike od blizu in daleč, med njimi tudi triletnega Brina (sv. Štefan) Primožiča, in šestletnega Svita (Jurija) Primožiča iz Rakovnika pri Medvodah v Sloveniji. Fanta sta prišla z babico Kristino in dedom Vitom Primožičem, ki že 35 let vodita glasbeno založbo Astra. Vitezi sv. Jurija, ki so bili tudi pri romarski maši pri Gospe Sveti, so navdušili Brina in brata Svita. »Vera in notranji glas naju vlečeta k romarski maši in k šmarnicam h Gospe Sveti,« sta poudarila Vito in Kristina, ki sta vnukom pokazala in približala na nedeljo Sv. Trojice krščansko vero in slovenstvo na Koroškem.

Na koncert duhovnih pesmi, na katerem sta nastopila MePZ Gorotan iz Šmihela, pod vodstvom Alberta Kraigerja, in Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka iz Cirkelj na Gorenjskem, pod vodstvom Neže Križnar, je popoldne privabil številne ljubitelje zborovske glasbe in duhovne pesmi, ki so napolnili stolnico pri Gospe Sveti in ustvarili nepozabno ozračje.

Marija Gruškovnjak je v spremnih besedah poudarila pomen gosposvetske matere Božje, ki stoji nad slovenskim narodom in se ji izročamo v veličastni baziliki.

Nastopa MePZ Gorotan iz Šmihela in Komornega MoPZ Davorina Jenka iz Gorenjske sta bila prava poslastica za ljubitelje zborovske glasbe in dokaz, da duhovna glasba še vedno najde posebno mesto v srcih poslušalcev. Koncert duhovnih pesmi je začel MePZ Gorotan. Zbor s 150-letno tradicijo je prepeval tudi pri prvih slovenskih šmarnicah pri Gospe Sveti že leta 1988. V drugem delu koncerta se je predstavil Komorni zbor Davorina Jenka. Z geslom »Si vox est, canta – Če imaš glas, poj!« so moški zapeli pod taktirko ženske – Neže Križnar.

Moški trio MePZ Gorotan je nato sooblikoval šmarnice. Albert Krajger, Mirko Kaiser in Franc Opetnik so peli litanije. Stolni župnik pri Gospe Sveti, Josef-Klaus Donko, je navzoče pozdravil v slovenskem jeziku. Župnik Slavko Thaler je v svoji pridigi poudaril, da »brez Marije ne bi bilo Jezusa in tudi ne Cerkve, saj je mati Jezusa tudi mati Cerkve. Izročiti se Mariji pomeni, tako kakor ona, poslušati Božjo voljo, tako kakor ona spremljati Jezusa, tako kakor ona izžarevati Božje usmiljenje. Naše življenje je iskanje sreče in veselja, ki ga Marija opeva. Veliko reči je storil vsemogočni. Tam, kjer se konča naša človeška moč, tam se začenja Marijina priprošnja in Božja milost. Marija je živela iz vere. Tudi njena vera je šla skozi velike preizkušnje, spremljala je svojega sina na tem svetu. Morda je prav to eden od razlogov, zakaj Marija pri mnogih ljudeh sproži toliko čustev, toliko prispodob, toliko možnosti za srečanje z Jezusovo materjo. Treba je zaupno in predano moliti. Želim nam dovolj vere in ponižnosti, da je Marija naša mati, ki s svojo priprošnjo posreduje za nas pri Bogu. Tudi naša vera je v sodobnem svetu sredi sveta in ljudi, ki živijo pogostokrat tako, da Boga ne potrebujejo. Tudi naša vera je velikokrat v veliki preizkušnji. Vabim vas, da zaupno molimo za naše fare, za škofijo in posnemamo Marijo v njeni veri, v njeni ponižnosti in ljubezni.« Tudi dekan Janko Krištof in Pavel Zablatnik sta se zahvalila za vse to, »kar nam je bilo dragocenega dano od naših prednikov.«

Slovenski romarski dan pri Gospe Sveti je bil znova čudovit praznik vere, kulture in skupnosti. Udeleženci so s svojo prisotnostjo in sodelovanjem pokazali, da slovenska tradicija in vera živita naprej. Praznovanje ni bilo le priložnost za duhovno prenovo, temveč tudi za krepitev vezi med Slovenci na Koroškem in v Sloveniji.

Alexandra Praster