Uvodnik

Spodbuda vzhajajočega sonca

Naš vsakdan je zaznamovan s sončnim vzhodom in konča svoj tek s sončnim zahodom. Tudi naše življenje je razpeto med vzhodom in zahodom, a prav tako je ves svet zaobjet s tema dvema mejama. Tudi v svetovni javnosti razmejujemo narode, države, celine in jih imenujemo vzhodne in zahodne. Podobno nas je opozoril sv. papež Janez Pavel II. na celino Evrope, ki sega od Urala do Atlantika in da mora Evropa dihati z obema pljučnima kriloma. Tudi v tem je nakazana simbolika med vzhodom in zahodom.

A vse nas, posamezne ljudi, narode in celine obseva isto sonce, ki omogoča življenje v naravi, a tudi preživetje vsega človeštva.

Prihaja mi na misel, da še kaka druga nebeška dobrina poleg sonca vzdržuje življenje pri nas in po svetu, in to je naša vera v Boga, ki je Stvarnik vseh vidnih in nevidnih stvari in moči, energij in sproščenih duhovnih sil. Ustavimo se na evropski celini, ki je dolgo potrebovala, da išče sedaj v EU skupne imenovalce za složnejšo prihodnost, ki je v preteklosti ni bilo. A po padcu železne zaveze pred dobrimi 30 leti se postavljajo sedaj nove oblastniške meje, se izvajajo revolucije in določajo sankcije, namesto da bi krščanska Evropa poravnala svoj moralni dolg v Afriki in Vzhodni Evropi.

Kam napeljujem svoje misli?

Mi, ki živimo pod soncem blagostanja, miru, v podnebju še zdravega zvoka in z dihom upanja na svežo prihodnost, nikdar ne pozabimo svojih sestrá in bratov pod ekvatorjem in svoje odgovornosti za druge, za ves svet. Bogati smo in zato bogatimo druge! Srečni smo in zato osrečujemo druge. Spremlja nas sonce božje dobrote in zato pošljimo žarke svojih odprtih src in rok v svet.
Ostanimo hvaležni in radodarni misijonarji za svet!

Jože Kopeinig