»Volitve pa res niso potrebne, še posebej ne v tem času pandemije. Še predvsem zato, ker v tem času sploh ni bilo mogoče nagovoriti novih kandidatk in kandidatov. Saj delo v župnijah tako ali tako zelo dobro funkcionira. Poleg tega naj župnik sam izbere krog sodelavk in sodelavcev, ki jim zaupa in ti naj potem delajo in skrbijo za živo farno življenje.« Tudi take in podobne izjave sem kar pogostokrat slišal v preteklih tednih in mesecih na raznih informativnih srečanjih po dekanijah in tudi v osebnih pogovorih. Škof Jože Marketz pa je pred kratkim poudaril, da so volitve župnijskih svetov eden najpomembnejših projektov Katoliške cerkve.

In to je tudi res tako. Še posebej v tem letu. Ne samo, ker so te volitve ravno ob 50-letnici škofijske sinode. Sinode, na kateri so se predstavniki obeh narodnih skupnosti že takrat dejansko podali na sinodalno pot. Rezultat te sinode pa ni samo izredni dokument o sožitju Nemcev in Slovencev v Cerkvi Koroške, temveč so to tudi župnijski svetniki. Nekdo je pred nedavnim zelo spoštljivo imenoval župnijske svetnike kot otroke II. vatikanskega koncila in nato nadaljnjih škofijskih sinod. Če ostanem pri tej primerjavi, lahko rečem, da so se župnijski svetniki zelo dobro razvili iz otroštva in mladosti, ki ni vedno enostavna, v zrelo odraslo obdobje in dajejo vsaki fari in tudi cerkvi svoj poseben obraz. Posamezni obrazi so zelo različni in pisani. Kako prazne in revne bi bile fare brez teh obrazov. Ne glede na spol, starost in narodnostno pripadnost bogatijo celovitost farne slike. Slika, ki pa nikoli ni enaka, temveč se lahko stalno spreminja. Župnijski svetniki pa fari ne dajo samo obraza, temveč gradijo in sooblikujejo Cerkev na kraju samem. Niso »super kristjani/kristjanke«, temveč čisto preprosti ljudje, ki živijo iz vere in želijo vnašati svoje talente, čas in energijo v prid celotni farni skupnosti. S sovrstniki želijo razvijati in izvajati dobre ideje in projekte. Niso sodelavke/sodelavci župnika, temveč jih želijo podpirati pri njihovem delu. Tu je pa pomembno, da jim župniki in tudi ostali farani izkažejo vsestransko zaupanje in podporo, da lahko živijo in vršijo službo oznanjevanja, obhajanja v veri, službo bližnjemu in službo občestvu. Na dvojezičnem ozemlju pa skrbijo še dodatno za sporazumevanje in sožitje med narodnima skupnostma v naši škofiji.

Papež Frančišek nas je lani povabil na sinodalno pot, na kateri naj najprej poslušamo in zaznamo, o kakšni Cerkvi kristjani sanjajo, kakšno cerkev si želijo. Pri tem so povabljeni res vsi kristjani, in tudi tisti, ki so se od Cerkve morda že oddaljili, ki so od Cerkve iz raznih razlogov razočarani, ranjeni. Sodelovati pri volitvah za župnijske svete je npr. ena taka priložnost za sooblikovanje in soodločanje. Seveda, še večja in boljša priložnost je aktivno sodelovanje kot župnijski svetnik / župnijska svetnica. Tu lahko direktno in konkretno vplivajo na to, kako bo fara v prihodnje mojstrila dosedanje in tudi nove izzive časa.

Na Koroškem se bo 20. marca 2022 izvolilo okoli 3000 župnijskih svetnic in svetnikov. Za vsakim posameznim župnijskim svetnikom in za vsako posamezno župnijsko svetnico je najmanj še 10 drugih farank in faranov. To je neverjetno visoko število prostovoljnih sodelavk in sodelavcev, na katere smo lahko zelo ponosni in srečni, da jih imamo. To so ljudje, ki živijo pojme sinodalne poti »občestvo«, »sodelovanje« in »poslanstvo«. Predvsem pa dokažejo, da so »med ljudmi«. To je bilo še posebej prepoznavno v času pandemije.

Na tem mestu bi se prisrčno zahvalil vsem dosedanjim župnijskim svetnicam in svetnikom za njihovo dosedanjo prizadevno in dobro delo. Prosim in vabim, da tudi še v prohodnje sooblikujejo in gradijo Cerkev na kraju samem. Vabim pa tudi ostale kristjanke in kristjane, da se okorajžijo za aktivno sodelovanje v župnijskih svetih in s tem pokažejo, da so »med ljudmi«, ker nas skupnost krepi, ker nas raznolikost bogati, ker lahko oblikujemo Cerkev in ker ima vsak glas težo. Spoznali bodo, da je to zelo lepa naloga in poslanstvo, ki človeka osreči in obogati.

Že zaradi tega so volitve še posebej v tem času zelo potrebne!

Andrej Lampichler