Ne zavrzite svojega zaupanja

Adventno pastirsko pismo škofa Jožeta Marketza

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Škof Jože Marketz (Škofijski tiskovni urad/Fessl)

„Advent je za vse nas dragocen čas, da obnovimo zaupanje v tolažilno prisotnost Boga,“ piše v svojem letošnjem adventnem pastirskem pismu Jože Marketz v obeh deželnih jezikih. „Negotovost, občutek strahu, da se bližamo težki prihodnosti, zaznamuje življenje številnih ljudi v naši deželi. Številni čutijo preobremenjenost in reagirajo na to iz resignacije in agresije,“ tako škof Marketz. Glede na trenutno negotovost se je treba vprašati, „od kot prihaja zanesljivo upanje, resnična volja do življenja“. Oblikujemo naj svet v duhu ljubezni in smo tu za drug drugega. „Za to so potrebne žive skupnosti – družine, župnijske skupnosti, društva in socialne ponudbe,“ piše krški škof in v tej zvezi opozarja na pot sinodalnega cerkvenega procesa krške škofije. Vodilo te poti „Ker je Bog ljubezen …“ spominja na to, da smo sprejeti in obdarovani od Boga. „To nam daje moči, da smo tu drug za drugega, v majhnem in tudi pri velikih vprašanjih in stiskah našega časa,“ tako škof Marketz. Poglobitev vere in spoznavanje poti Jezusa Kristusa so sestavine prihodnjega razvoja naše Cerkve. Sem sodijo predvsem poslušanje tega, kar ljudi gane v naši deželi. „Verodostojnost, odprtost in spoštovanje pričakujejo od nas, da lahko doživijo domačnost, skupnost in smisel,“ poudarja škof Marketz.

Drage sestre in dragi bratje!

Živimo v času sprememb in na prvi pogled se ne zdi, da se stvari razvijajo na bolje. Negotovost, strah in nejasen občutek, da nas čaka težka prihodnost, zaznamujejo življenja številnih ljudi v naši deželi. Nemalo ljudi čuti preobremenjenost in na to reagira z resignacijo ali agresijo.

Advent, pravzaprav Adventus Domini, pomeni Gospodov prihod. Odprimo mu vrata! Spoznajmo svojo odgovornost, da oblikujemo svet v duhu ljubezni in da smo drug drugemu v pomoč! Apostol Pavel je v enem od svojih pisem zapisal: »Nosite bremena drug drugemu«. (Gal 6,2a) Za to so potrebne žive in odporne skupnosti – družine, prijateljstva, farne skupnosti, društva in socialne pobude.

Seveda nikomur ni lahko prenašati trenutnih negotovosti in številnih odprtih vprašanj. Od kod torej zanesljivo upanje, od kod pravo veselje do življenja? Velika perspektiva našega življenja nista smrt in poguba, ampak upanje, da si bo Božji novi svet utiral pot. Naslednje nedelje bomo na adventnem vencu prižigali eno svečo za drugo. Tako naj bo tudi z našim upanjem, da bi dobro in odrešilno, ki ju pričakujemo od Boga, začelo spreminjati naš svet tukaj in zdaj.

V tem duhu se je katoliška Cerkev na Koroškem letos podala na pot sinodalnega cerkvenega razvoja. Geslo te poti »Ker je Bog ljubezen ...« nas spominja, da ne začenjamo pri ničli. Bog nas sprejema in nas obdaruje. Naše življenje in delovanje je zakoreninjeno v prepričanju, da Bog v ljubezni spremlja naše usode. To nam daje moč, da smo tu drug za drugega, tako v majhnih stvareh kot tudi v velikih vprašanjih in stiskah našega časa.

Predvsem evangeliji nam pripovedujejo o tem, kako se je pokazala Božja ljubezen. Zato sta poglabljanje vere in spoznavanje poti Jezusa Kristusa, ki je tudi naša, nepogrešljivi sestavini prihodnjega razvoja naše Cerkve. Pri tem je treba prisluhniti tudi temu, kaj ljudi v tej deželi gane. Na osnovi tega je bil pripravljen osnutek osnovne usmeritve za Cerkev na Koroškem. Od nas pričakujejo verodostojnost, odprtost in spoštovanje, da bi doživeli domačnost, skupnost in smisel. V tem se kaže, ali smo »sinodalna Cerkev«, kot nam je jasno naročil papež Frančišek, v pozorni in skupni hoji, ki po možnosti vključuje vse ljudi.

Vabim vas, drage sestre in bratje v Kristusu, da sami ali z drugimi dejavno sooblikujete razvojni proces Cerkve na Koroškem. Naslednji korak je sodelovanje pri oblikovanju naše osnovne usmeritve za naslednjih nekaj let, ki jo vodijo temeljna vprašanja: Kaj je za nas pomembno v naši veri in: Kako lahko s svojo vero in življenjem naredimo Božjo ljubezen vidno? Ljudje črpajo upanje, ko zaznajo, da Jezusova obljuba zaznamuje naše življenje: »Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj.« (Jn 13,34).

Advent je dragocen čas, ko lahko vsi obnovimo svoje zaupanje v tolažilno Božjo navzočnost. Z Jezusom Kristusom je nov začetek mogoč v vsakem trenutku. V njem je utemeljeno tudi naše zaupanje, da zadnje besede nimajo strah, sovraštvo in vojna, ampak mir, ki lahko premaga vsako razdvojenost in se širi globoko v nas. S to gotovostjo želim vsem ljudem v naši deželi blagoslovljen advent!

+ Jože Marketz
škof

Celovec, v novembru 2022

Adventno pastirsko pismo

NE ZAVRZITE SVOJEGA ZAUPANJA

Drage sestre in bratje!

Živimo v času sprememb in na prvi pogled se ne zdi, da se stvari razvijajo na bolje. Negotovost, strah in nejasen občutek, da nas čaka težka prihodnost, zaznamujejo življenja številnih ljudi v naši deželi. Nemalo ljudi čuti preobremenjenost in na to reagira z resignacijo ali agresijo.

Advent, pravzaprav Adventus Domini, pomeni Gospodov prihod. Odprimo mu vrata! Spoznajmo svojo odgovornost, da oblikujemo svet v duhu ljubezni in da smo drug drugemu v pomoč! Apostol Pavel je v enem od svojih pisem zapisal: »Nosite bremena drug drugemu«. (Gal 6,2a) Za to so potrebne žive in odporne skupnosti – družine, prijateljstva, farne skupnosti, društva in socialne pobude.

Seveda nikomur ni lahko prenašati trenutnih negotovosti in številnih odprtih vprašanj. Od kod torej zanesljivo upanje, od kod pravo veselje do življenja? Velika perspektiva našega življenja nista smrt in poguba, ampak upanje, da si bo Božji novi svet utiral pot. Naslednje nedelje bomo na adventnem vencu prižigali eno svečo za drugo. Tako naj bo tudi z našim upanjem, da bi dobro in odrešilno, ki ju pričakujemo od Boga, začelo spreminjati naš svet tukaj in zdaj.

V tem duhu se je katoliška Cerkev na Koroškem letos podala na pot sinodalnega cerkvenega razvoja. Geslo te poti »Ker je Bog ljubezen ...« nas spominja, da ne začenjamo pri ničli. Bog nas sprejema in nas obdaruje. Naše življenje in delovanje je zakoreninjeno v prepričanju, da Bog v ljubezni spremlja naše usode. To nam daje moč, da smo tu drug za drugega, tako v majhnih stvareh kot tudi v velikih vprašanjih in stiskah našega časa.

Predvsem evangeliji nam pripovedujejo o tem, kako se je pokazala Božja ljubezen. Zato sta poglabljanje vere in spoznavanje poti Jezusa Kristusa, ki je tudi naša, nepogrešljivi sestavini prihodnjega razvoja naše Cerkve. Pri tem je treba prisluhniti tudi temu, kaj ljudi v tej deželi gane. Na osnovi tega je bil pripravljen osnutek osnovne usmeritve za Cerkev na Koroškem. Od nas pričakujejo verodostojnost, odprtost in spoštovanje, da bi doživeli domačnost, skupnost in smisel. V tem se kaže, ali smo »sinodalna Cerkev«, kot nam je jasno naročil papež Frančišek, v pozorni in skupni hoji, ki po možnosti vključuje vse ljudi.

Vabim vas, drage sestre in bratje v Kristusu, da sami ali z drugimi dejavno sooblikujete razvojni proces Cerkve na Koroškem. Naslednji korak je sodelovanje pri oblikovanju naše osnovne usmeritve za naslednjih nekaj let, ki jo vodijo temeljna vprašanja: Kaj je za nas pomembno v naši veri in: Kako lahko s svojo vero in življenjem naredimo Božjo ljubezen vidno? Ljudje črpajo upanje, ko zaznajo, da Jezusova obljuba zaznamuje naše življenje: »Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj.« (Jn 13,34).

Advent je dragocen čas, ko lahko vsi obnovimo svoje zaupanje v tolažilno Božjo navzočnost. Z Jezusom Kristusom je nov začetek mogoč v vsakem trenutku. V njem je utemeljeno tudi naše zaupanje, da zadnje besede nimajo strah, sovraštvo in vojna, ampak mir, ki lahko premaga vsako razdvojenost in se širi globoko v nas. S to gotovostjo želim vsem ljudem v naši deželi blagoslovljen advent!

+ Jože Marketz
škof

Celovec, v novembru 2022