Na praznik Marijinega vnebovzetja je škof Jože Marketz daroval sv. mašo v Grebinjskem kloštru. Posebej je izpostavil, da je Marija znamenje upanja in tolažbe. Marija je šla v nebesa in nebesa so ljubezen, Marija nas vabi k molitvi. V Grebinjski klošter je škof prišel, da se zahvali Hanzeju Dersuli za vse njegovo delo.

Od leta 1979 Hanzej Dersula oskrbuje faro Grebinjski klošter, leta 1980 je prevzel še Rudo in Grebinj. Čeprav so mnogi spomini zelo bridki, nosi v sebi radost in zaupanje v pomoč Svetega Duha. Prihaja iz Št. Petra v Rožu, mamo je izgubil pri 10-ih letih, očeta že eno leto prej. Oba sta bila ob svoji smrti stara komaj 38 let. Šele ko se je sestra poročila in sta z možem prevzela kmetijo, je lahko Hanzej Dersula odgovoril na Gospodov klic in postal duhovnik.

Škof Marketz se je Hanzeju Dersuli ­zahvalil: »Danes sem tudi jaz prišel, da bi ponovil besede, ki si jih skozi dolga desetletja namenjal vernikom. Ti si jih neutrudno vabil k molitvi in sv. maši: „Dobro, da si tukaj. Tu je mesto, kjer se lahko umiriš. Božja volja je, da bi imel dobro življenje. Vera ti bo pomagala.“ Prišel sem tudi, da bi se ti zahvalil za tvoj zgled zvestega in nadvse verodostojnega duhovnika. Čeprav služba tudi zate ni bila vedno lahka, si jo izpolnjeval s tako vnemo, s takim veseljem in s tako duhovno predanostjo, da si mnoge prepričal o resničnosti Boga in njegovi ljubezni do vsakega človeka. Zgledno ljubiš tudi Cerkev.«

Kot dekan je podpiral sobrate, v svojih župnijah je oblikoval živo Cerkev, poklical mnoge laike, moške in ženske, v cerkvene službe. V teh desetletjih je skrbno ohranjal cerkveno premoženje, ki mu je bilo zaupano, popravljal je številne cerkve, kapelice in druga poslopja. Škof Marketz se je Dersuli zahvalil tudi za »osebno prijateljstvo skozi mnoga leta, za spoštovanje in podporo, za molitev«. Hanzej Dersula ima med svojimi prijatelji tudi Petra Handkeja. Prav v Grebinjskem kloštru je poslušal slovenske litanije, ki jih je citiral tudi na podelitvi Nobelove nagrade.

Mateja Rihter