Farna cerkev v Železni Kapli je bila pravi okvir za podelitev Slomškove nagrade dekanu Poldeju Zundru. Tam za oltarjem opravlja kot duhovnik svojo službo že desetletja in tam ima svoje mesto tudi škof Anton Martin Slomšek, po katerem je nagrada poimenovana. V glavnem oltarju nanj spominjajo njegove relikvije, na desni strani oltarja na zidu visi njegov portret, Nežika Novak pa je ustvarila podobo Slomška iz gline.

Lep okvir za podelitev Slomškove nagrade Poldeju Zundru, ki jo podeljujejo Sodaliteta, Mohorjeva družba in Dušnopastirski urad, so bili tudi zbrani v cerkvi, na čelu z mnogimi duhovniškimi sobrati iz vse Koroške. Škof Jože Marketz je na začetku besednega bogoslužja nagovoril nagrajenca Poldeja Zundra in o njem dejal, »da je duhovniška osebnost, ki zna poslušati in tudi jasno kaj povedati. To ste občutili z vašim srcem. Poldej Zunder je molivec, je duhovnik, ki je zgled vernosti in je tudi kulturnik.«

Slomškovo nagrada je bila leta 2011 zasnovana kot nagrada za mlade za njihovo skrb in delo, ki ga opravljajo in s katerim sooblikujejo podobo Cerkve. Nagrado sta že prejela zbor Angels iz Bilčovsa in Višja šola v Št. Petru. Mladi torej. Vendar, tako škof, »če govorimo o mladini in delu z njo v naši škofiji, potem moramo v istem stavku omeniti tudi Poldeja Zundra«. S podelitvijo Slomškove nagrade želimo tokrat pokazati nekoga, ki je mlade spodbudil, da so ustvarili nekaj posebnega. In taki osebnosti je treba dati obraz. Tega smo hitro našli v Poldeju Zundru, ki je znal mlade navdušiti za kulturne ustvarjalnosti in tudi inovativne pastoralne pobude. »Bolj zaslužnega mentorja za mlade na Koroškem nimamo, kot je to Polde Zunder. Poldej je mladino imel enostavno rad. To se ni samo čutilo, to smo vsi videli. On se je obdajal z ljudmi, ki so mlade jemali resno, z njimi ustvarjali in odkrivali njih karizme. Poldej je to s svojim timom delal in ob tem odkrival tudi karizmo vere ter jim kazal dobro pot v življenje.«

Slavnostni govornik ob podelitvi Slomškove nagrade je bil Jože Till. V svojem govoru je opozoril na nekaj zgodovinskih prelomnic, ki so zaznamovale življenje Poldeja Zundra. Rodil se je leta 1942, ko so deportirali slovenske družine iz Koroške. Opozoril je na sinodo krške škofije 1970–1972, ki se je izrekla za dialog s koroškimi Slovenci in njihovo enakopravnostjo v Cerkvi na Koroškem. Opozoril je na leto 2011, ko je prišlo do postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. In med temi zgodovinskimi danostmi je nagrajenec razvijal svoje pastoralno in kulturno delovanje. Takole Jože Till: »Za medsebojno spoštovanje, enakovrednost in enakopravnost jezikov pri liturgiji, delitvi zakramentov in pridigi se je zavzemal slavljenec od svojega kaplanovanja leta 1970 in svojega župnikovanja od leta 1984 v župnijah Želena Kapla, Obirsko in Rebrca.« Njegovo delo za boljše razumevanje med obema narodoma v škofiji in v farah je označil Till kot »strastno pastoralno udejstvovanje v duhu sožitja«. Nepopisno je seveda delo, ki ga je Polde Zunder za otroke in mladino opravil na Rebrci skupaj z že rajno Anico Fugger. »Teden mladih umetnikov je šola za življenje, saj se tam otroci učijo vztrajanja od ideje do uresničitve, je pa tudi šola za uvajanje v življenje s poudarkom na sožitju.« Desetletja dolgo se je podpisoval tudi pod praznične radijske oddaje slovenskega sporeda ORF, ki jih pripravlja s svojimi sodelavkami in sodelavci in je »s pesniško besedo odganjal strahove, opogumljal in budil upanje«. »Globoka spiritualnost« je zapisana tudi v prispevkih za Nedeljo, o njegovem režijskem delu ostajajo trajni spomini, dom za ostarele v Železni Kapli mu je tudi srčna zadeva. Pa farna dvorana ob cerkvi in farovžu zbira ljudi ob kulturnih dogodkih in »je za življenje in preživetje izrednega pomena«.

Nagrajenec Polde Zunder je po prejemu Slomškove nagrade, ki mu jo je izročil škof Jože Marketz povedal tudi naslednje: »Stavljam si vprašanje, ali sem imel in živel dovolj ljubezni do župljanov, do vseh mladih, do otrok na Rebrci, do poslušalcev radia. Naj Bog na priprošnjo blaženega Slomška dopolni vse tisto, ker je bilo pomanjkljivo. Ko potujem v preteklost mojih let, vem, da sem veliko lepega doživel: najprej v župniji, potem na Rebrci, na odru, ki je v zadnjem času na novo zablestel.«

Pesem je bila lep okvir za podelitev Slomškove nagrade. Slavljencu so zapeli MoPZ Valentin Polanšek, Tercet Lepena, Kvintet bratov Smrtnik in Klika. Nazadnje so zbrani skupaj zapeli dve Slomškovi pesmi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil … Še prej pa so prisluhnili Slomškovi pridigi o spoštovanju materinega jezika, ki jo je recitiral Erhard Ošina.