V okviru čezmejnega projekta INTERREG med Slovenijo in Avstrijo je bil umeščen nov projekt z naslovom LINGUA, težišče pa je krepitev slovenskega jezika. Vodilni partner projekta je Mohorjeva v Celovcu, ki je pridobila za sodelovanje Gorenjski glas in Ljudsko univerzo v Škofji Loki. Projekt se bo osredotočili na tri področja: predšolsko vzgojo, ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulture dediščine ter razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja.

Za ravnatelja Mohorjeve Karla Hrena je pomembno pogledati, »kje so lastne kompetence« pri krepitvi jezikovne zavesti in učenja slovenskega jezika in pogledati, kje nam lahko pomagajo ljudje iz sosednje države pri ohranjanju jezika, kajti primanjkuje strokovno šolanega personala. Direktorica Ljudske univerze Škofja Loka Nina Triller Albrehts stopa na novo področje. Zanjo je to prvi Interregov projekt. Pomembno je, da ta projekt prispeva k ohranjanju slovenskega jezika na Koroškem z usposabljanjem strokovnega osebja. Direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak je dejala, da je to že tretji projekt, v katerem sodeluje z Mohorjevo. Najprej je bi projekt »Sosed- Nachbar«, potem Literarne poti in zdaj Lingua.

Ljudska Univerza Škofja Loka in Mohorjeva se bosta s prvim posvetili predvsem problemu pomanjkanja strokovno usposobljenega dvojezičnega osebja v vrtcih in ponudbi predšolskih izobraževalnih programov. Znano je namreč, da se jezikovno-kulturna podoba posameznika oblikuje v najzgodnejšem starostnem obdobju. Poleg praktičnega usposabljanja za delo v dvojezičnih ustanovah, ki bo potekalo v vrtcih na Koroškem, bodo na voljo izobraževalni programi za predšolske vzgojiteljice iz Slovenije in Koroške, namenjeni dvigu kompetenc za jezikovno-kulturno vzgojo. Partnerji predvidevajo, da bodo udeleženke in udeleženci pridobili znanje in izkušnje za delo z otroki, ki vstopajo v vrtec iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij v čezmejnem prostoru. Pripravili bodo tudi smernice za čezmejno dvojezično predšolsko vzgojo, v katerih bodo opredeljeni koraki in ukrepi za uskladitev sistemov.

Gorenjski glas, osrednji gorenjski časopis, bo v svojih prilogah posebno pozornost namenil regionalni in jezikovni dediščini, na Koroškem pa bo specifična ponudba v nemškem in slovenskem jeziku zagotovljena v sodelovanju s koroškimi mediji. Poleg tega bodo izdali štiri knjige na temo jezikovno-kulturne raznolikosti obmejne regije Gorenjske in Koroške. Tako bo nastala baza vsebin in znanja, ki jo bodo skozi leta lahko vsebinsko nadgrajevali.

Med načrtovanimi aktivnostmi v okviru ozaveščanja o jezikovni raznolikosti, kulturi, tradiciji in zgodovini ter s tem spodbujanja vseživljenjskega učenja je tudi organizacija konference in dveh omizij na temo jezikovno-kulturnega izobraževanja. S posredovanjem čezmejnih in povezovalnih vsebin bodo širili zavedanje o lastni regiji in krepili zavest o sosednji.

Regija, ki je deloma že izgubila jezikovno in kulturno dediščino, je območje spodnje Ziljske doline v Avstriji, Kanalske doline v Italiji in Rateč v Sloveniji (Zgornjesavska dolina). Ziljsko narečje, starodavno slovensko narečje, o katerem domačini pravijo, da govorijo »po našem«, je tik pred izginotjem in je morda primer tega, kar se v prihodnosti obeta drugim jezikom in narečjem. Cilj tretjega sklopa aktivnosti v okviru projekta LINGUA je razviti orodje, ki bo omogočilo ohranitev ziljskega narečja (Speech-to-text-modul, modul za pretvorbo govora v besedilo), ter z različnimi aktivnostmi na področju izobraževanja, kulture in javnih zadev spodbuditi prebivalstvo na tem območju h govorjenju/izobraževanju v domačem narečju. Digitalno orodje bo mogoče uporabiti tudi za druga narečja, hkrati bo osnova za nadaljnji razvoj jezikovne učne aplikacije ter dostopen vir za raziskovanje, razumevanje in učenje narečja.