Simbol je bil zelo lep. Vsak je dobil ob vstopu kamen, na katerega je napisal svoje ime. Prej so že pripravili obliko cerkve, zmešali so malto. Pri sv. maši so vgradili še kamne z željo, da bi zgradili skupnost, se medsebojno povezali in pripravili prostor za Jezusa. Škof Marketz je dejal, da te slike ne bo pozabil.

Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja in vsi zbrani v Št. Petru so se za letošnji praznik sv. Frančiška Asiškega veselili obiska škofa Jožeta Marketza. V imenu dijakinj in dijakov, učiteljic in učiteljic, sester in vseh zbranih je škofa pozdravila Marija Olip, ravnateljica Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru. Škof to šolo pozna zelo dobro, saj je bil tam nekoč veroučitelj, prav tako pa je deloval kot duhovnik v fari Št. Jakob.

Za geslo letošnjega Frančiškovega praznika so si v Št. Petru izbrali besede »Pojdi in popravi mojo CERKEV.« Te besede je slišal Frančišek. Najprej je to razumel dobesedno, mislil je, da je mišljena cerkev kot stavba, z malo začetnico. Z lastnimi rokami se je lotil dela. Potem je ugotovil, da je bila mišljena Cerkev z veliko začetnico – skupnost bratov in sester, s katerimi skupaj slavi Boga.

Škof Jože Marketz je izpostavil, da je Frančišek skušal to, kar mu je bilo pomembno, posredovati drugim. V pridigi se je približal mladim, pripovedoval jim je o svojih izkušnjah v Ekvadorju. Pomembno je poudariti, »da smo vsi bratje in sestre, čeprav mnogi drugače govorijo.« Sveti Frančišek je živel v času, ki ni bil lahek – tako kot danes. »Tudi takrat so ljudje od Cerkve pričakovali, da bi malo več prispevala, pa ni, povezala se je z bogatimi. Potem pa pride takšen mlad človek, kot je bil Frančišek, in sanja o nečem drugem, da bi bil svet dober, da bi bila Cerkev zgled.« Frančišek nas uči, da tisto, kar lahko narediš dobrega v naslednjem trenutku, o čemer sanjaš, tisto stori.« Škof Marketz je vabil, naj ne postanemo pasivni in naj ne samo pričakujemo nekaj od drugih. V držah spoštovanja in hvaležnosti je Frančišek gradil Cerkev. »Želimo si odprto Cerkev, zanjo molimo in k njej prispevamo,« je še povedal škof.

Frančišek je imel prijateljice in prijatelje, ki so mu sledili. Ob njem so čutili notranjo srečo. Za Frančiška je bilo vedno pomembno vprašanje: »Kaj te osreči?« Za vsakega človeka je to nekaj drugega. Papež Frančišek nas vedno spodbuja k temu, da bi si pripovedovali zgodbe iz svojega življenja. Drugi čakajo na naše lepe spodbudne besede. Škof Marketz je omenil še to, kako je Frančišek ljubil naravo in dodal: »Kakšen dar je to, da je šola v Št. Petru sredi narave.«

Petje pri sv. maši je bilo čudovito. »Kako lepo je živeti, kako lepo je ljubiti, kako lepo je gledati sonce, kako lepo je objeti otroke, kako lepo je prepevati, kako lepo je s teboj govoriti, Gospod.« To se je lepo občutilo tudi na Frančiškovem prazniku v Št. Petru. Za spomin in za blagoslov so vsi zbrani dobili križec tau.