Vse bolj priljubljena romanja – na pot s prošnjo ali zahvalo
Predstavljamo romarske poti na Koroškem
V zadnjih letih so romanja in romarske poti vse bolj priljubljeni. Po razburkanih časih, ki jih je povzročila pandemija v zadnjih dveh letih, si človek želi oddiha, prav na romarskih poteh lahko najdemo nov smisel, na novo se lahko usmerjamo ali pa na novo odkrivamo stvarstvo. Na romanja se podamo, da se zahvalimo, prosimo za pomoč in se poglobimo v vero. Skozi Koroško vodi pet velikih romarskih poti duhovnosti. Romarske poti povezujejo cerkve, kulturne spomenike in med hojo se romar oz. romarka poglablja v duhovnost ali na novo zaznava naravo. Na Koroškem za romanja posebej skrbi škofijski referat za pastoralo turistov.
Marijina romarska pot
Številni romarji vsako leto romajo v znane romarske kraje na Koroške. Marijina romarska pot povezuje najlepše Marijine poti, od farne cerkve v Maria Rojachu v Labotski dolini do najbolj znane romarske poti v Maria Luggauu v Lesni dolini. Pot obsega okoli 266 kilometrov in vabi vse, da spet zavestno pogledamo na svoje življenje. Kdor uspe v desetih dneh priti na cilj, lahko spozna, da je to morda novo izhodišče za zadovoljno in izpolnjeno nadaljnjo pot v vsakdan. Številne koroške Marijine cerkve so zgovorni dokazi za globoko čaščenje Božje Matere.
Odseki Marijine romarske poti
- 1. odsek: Maria Rojach – Št. Andraž, 21 km
- 2. odsek: Št. Andraž – Djekše, 29,5 km
- 3. odsek: Djekše – Mostič, 16 km
- 4. odsek: Mostič – Gospa Sveta, 27 km
- 5. odsek: Gospa Sveta – Otok (Maria Wörth), 27,5 km
- 6. odsek: Otok – Marija na Zilji, 28 km
- 7. odsek: Marija na Zilji – Bistrica na Zilji, 32,5 km
- 8. odsek: Bistrica na Zilji – Watschig, 28 km
- 9. odsek: Watschig – Koče/Muta, 28,5 km
- 10. odsek: Koče-Muta – Maria Luggau, 28 km
Hemina pot
Že stoletja se romarji odpravljajo na pot v Krko h grobu sv. Heme. Svetnica, ki jo častijo tako nemško kakor tudi slovensko govoreči, je še danes kažipot in zgled za številne ljudi. Hemina romarska pot ima svoj izvor v ideji tradicije kranjske romarske poti, ki je bila priljubljena že leta 1607. Leta 2002 so začeli uresničevati to glavno koroško romarsko pot v Krko, ko lahko na približno 800 kilometrih spoznavamo sledove sv. Heme.
Vseeno ali ste na poti sami ali v skupini, to je notranje in zunanje potovanje. Osem romarskih rut povezuje ljudi čez mejo dežele in omogoča prihod v Krko z vseh strani neba v oblik zvezde.
Odseki Hemine romarske poti
- Ruta 1: Sveta Ana – Krka
- Sveta Ana, Ljubelj, soteska Čepa, Borovlje, Žihpolje, Celovec, Gospa Sveta, Štalenska gora, Št. Jurij od Dolgem jezeru, Guttaring, Maria Waitschach, Zeltschach, Breže, Straßburg, Krka
- Varianta A: Št Jurij, Maria Wolschart, Meiselding, Gunzenberg, Krka
- VariantA B: Guttaring, Althofen, Pöckstein, Straßburg, Krka
- Ruta 2: Črna – Krka
- Črna, Pliberk, Breško jezero, Globasnica, Gora sv. Heme, Dobrla vas, Velikovec, St. Georgen am Weinberg, Djekše, Mirnig, Eberstein, Klein St. Paul, Maria Hilf, Guttaring, Maria Waitschach, Zeltschach, Breže, Straßburg, Krka
- Varianta: Gora sv. Heme, Žitara vas, Kamen v Podjuni, Velikovec
- Ruta 3: Admont – Krka
- Ruta 4: Ture – Krka
- Ruta 5: Millstatt – Krka
- Ruta 6: Osoje – Krka
- Ruta 7: Krnski grad – Krka
- Ruta 8: St. Hemma bei Edelschrott – Krka
Benediktova pot
Benediktovo pot so odprli leta 2009 ob 200-letnici, ko so ponovno začeli delovati menihi v samostanu v Št. Pavlu v Labotski dolini. Imenovali so pot po ustanovitelju reda Benediktu Nursijskem. Poteka od Spitala am Phyrn v Zgornji Avstriji po tisti ruti do Št. Pavla, po kateri so šli menihi leta 1809 na svojo pot na Koroško (190 km). Pot povezuje več benediktinskih samostanov v treh zveznih deželah in od leta 2011 naprej vodi do Gornjega Grada v Sloveniji. Benediktova pot je pot srečavanja in strpnosti. Vsak romar naj najde mir in obrnitev vase in črpa spiritualno moč. Benediktova pot je projekt s trajnostjo. Romarja spremljajo na poti svetopisemska nauki izkušenega ustanovitelja reda, ki sodi med najstarejše v katoliški Cerkvi.
Jakobova pot na Koroškem
Romanje h grobu apostola Jakoba v Santiago de Compostela je v zadnjih letih postajala vse bolj priljubljena. Koroška Jakobova pot je del južne proge, ki se začenja v Gradcu, vodi skozi Koroško, pri Innsbrucku se sreča z glavno potjo v Santiago. Jakobova pot vodi skozi Koroško, začne se v Labotu, nadaljuje skozi Rož v Beljak, vije se naprej skozi Dravsko dolino do Lienza (216 km).
Po toku Drave romarja spremljajo številne Jakobove cerkve (Klopinj, Galicija, Št. Jakob v Rožu, Beljak, Št. Jakob pri Ferndorfu), ki so priče te pomembne romarske poti in stare tradicije. Romarja pričakajo kulturna doživetja v lepi pokrajini.
Potek poti:
- 1. dnevni odsek: Dravograd – Suha, ca. 17 km
- 2. dnevni odsek: Suha – Kazaze, ca. 20 km
- 3. dnevni odsek: Kazaze – Galicija, ca. 23 km
- 4. dnevni odsek: Galicija – Borovlje, ca. 23,5
- 5. dnevni odsek: Borovlje – Št. Jakob v Rožu, 26 km
- 6. dnevni odsek: Št. Jakob v Rožu – Beljak, 26, 9 km
- 7. dnevni odsek: Beljak – St. Jakob ob Ferndorf, ca. 28,7 km
- 8. dnevni odsek: St. Jakob ob Ferndorf – St. Peter in Holz/Lendorf, 20,6 km
- 9. dnevni odsek: St. Peter in Holz/Lendorf – Steinfeld, 25 km
- 10. dnevni odsek: Steinfeld – Oberdrauburg, 20 km
Pot knjige
Kdor se poda na pot knjige, sledi starim sledovom tihotapcev knjig in protestantov. Ta romarska pot je nastala na pobudo evangeličanske Cerkve v Avstriji leta 2008. Začenja se v Schärdingu na bavarski meji (prvotni začetek je v Passauu) in vodi skozi Salzkammergut, Dachstein, koroško gorovje Nockberge do slovensko-italijanske meje pri Podkloštru/Zagoričah (520 km).
Na spletni strani www.wegdesbuches.eu najdete številne informacije in podatke o poti knjige. Na poti lahko izveste, kako so tihotapili biblije, cerkvene pesmarice in molitvenike, ki so bili vsi prepovedani, v gorske doline in obrobna območja, kjer se je protestantska vera najbolje obdržala. Vodnik »Pot knjige/Der Weg des Buches« predstavlja 29 dnevnih odsekov in informacije iz Sv. pisma ter cerkveno-, kulturno- in umetnostno-zgodovinske informacije
Paulitscheva pot
Najmlajša stalna romarska pot je imenovana po škofu Jakobu Pelegrinusu Paulitschu, ki je živel od leta 1751 do leta 1827. Po 352 letih je bil prvi krški knezoškof, ki ni bil plemiškega rodu. Bil je velik dobrotnik revnih in bolnih in se je kot tak ohranil v ljudskem spominu. Pot so uradno odprli leta 2012 in je dolga le 9 kilometrov, ker nima veliko vzponov, jo imenujejo tudi »1. romarsko pot za starejše«. Pot se začenja v romarski cerkvi na Žihpoljah, vodi čez Gure in kolesarsko pot ob Dravi do tako imenovanega Paulitschevega križa in nekdanjega kužnega pokopališča v Glinjah, od tod pa do cerkve sv. Valentina, kjer je škof Paulitsch praznoval novo mašo.
Referat za pastoralo turistov, prej Referat za romanja in potovanja, krške škofije (Referat fur Tourismuseelsorge) nudi na svoji spletni strani (www.kath-kirche-kaernten.at) opise poti, informacije o posameznih romarskih poteh z vsemi točkami GPS, prireditve in veliko izbiro literature.
Nadaljnja spletna stran, kjer najdete zanimive opise poti in druge informacije je www.pilgerwege-kaernten.at.
Avtor Michael Kopetz v svoji knjigi Pilgern ohne Grenzen, ki je izšla v založbi Galerie Magnet, predstavlja 24 dnevnih izletov k romarskim cerkvam na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji. Romarski izleti ponazarjajo skupnost treh regij in nagovorijo odprtost srca. V knjigi seveda ne sme manjkati romanje na Sv. Višarje, na Brezje, Crngrob, na Sveti Križ pri Dravogradu ali na Uršljo goro.