Na tretjo adventno nedeljo je bila v središču veselja predvsem prisrčna zahvala prelatu Michaelu Kristofu. S svojim velikodušnim darom je omogočil slovenski župniji sv. Cirila in Metoda v Celovcu, da ima svoje pastoralne prostore tudi v prihodnje v Provincialni hiši, ki so je šolske sestre prodale Mohorjevi družbi v Celovcu.

Zahvalit so se dobrotniku stolnemu dekanu prelatu Michaelu Kristofu prišli farani, pred oltarjem pa so se zbrali ob njem škof Jože Marketz, župnik Jože Andolšek, predsednik Mohorjeve družbe Ivan Olip in najbrž največje število ministrantov v tem letu, ki se je kdaj zbralo za oltarjem cerkve sv. Egidija, kjer župnija že nekaj časa obhaja svoje nedeljske svete maše.

Škofov tajnik, sam faran te župnije in dolgoletni podpredsednik župnijskega sveta, Tonč Rosenzopf-Jank je na začetku predstavil zbranim, kako je bilo kljub prodaji Provincialne hiše na koncu zagotovljena slovenski fari v Celovcu prihodnost v svojih nekdanjih prostorih. Povedal je naslednje:

»Zaradi manjšanja števila in staranja sester je vodstvo koroške province šolskih sester s privoljenjem vrhovnega vodstva šolskih sester v Rimu, sklenilo, da po 66-ih letih s koncem avgusta 2021 ukinejo skupnost v Celovcu in sedež province prestavijo v Št. Peter pri Št. Jakobu.

Vodstvo province je vstopilo v pogovore s škofijo z željo, da bi Cerkev prevzela hišo v Celovcu. Njena srčna želja je bila, da bi bila nekdanji sedež province tudi naprej hiša molitve, kraj za mlade ljudi in kraj srečanja slovensko govorečih vernikov. Škofija iz finančnih razlogov ni mogla prevzeti hiše in je hvaležna Mohorjevi družbi v Celovcu, ki je nabavila hišo in zagotovila, da bo spoštovala osnovno usmeritev šolskih sester in jo razvijala naprej.

S tem se je na novo postavljalo vprašanje prihodnosti pastoralnega centra ali župnije sv. Cirilina in Metoda v Celovcu. V pogovorih z odgovornimi je bilo na mizi več opcij, s katerimi bi zagotovili, da bi verniki v Celovcu, ki jim je blizu slovenščina, tudi v prihodnosti imeli kraj, kjer bi lahko živeli in oblikovali skupnost, vero in ljubezen do bližnjega.

V tej fazi je bil škof Jože Marketz v pogovoru s stolnim dekanom prelatom Michaelom Kristofom, ki mu je prihodnost dušnega pastirstva v slovenskem jeziku srčna zadeva. Stolni dekan je škofu povedal, da je za to pripravljen vložiti osebno večjo vsoto denarja. S tem je stolni dekan odprl novo možnost, za katero mu je škofija nadvse hvaležna. S svojim financiranjem je Pastoralnemu centru zagotovil obstoj v dosedanjih prostorih in še več: omogočil bo tudi prenovo in obnovo doslejšnjih prostorov, ki obsegajo poleg kapele, zakristije še pastoralne prostore in stanovanje za duhovnika. S tem bodo za Pastoralni center nastale nove možnosti, da lahko ljudje v teh prostorih najdejo svoj duhovni dom. Istočasno se lahko dobra kooperacija z mestno faro sv. Egidija tudi nadaljuje.«

Za farno skupnost je spregovorila besede zahvale Marica Hartmann. Poudarila je, da ima slovenska fara v Celovcu dolgo tradicijo. Še preden je postala leta 1986 samostojna, je bila v Celovcu vedno tudi slovenska maša. In prav to je bil zanjo vedno drugi dom. Pa naj je to bilo na Kolodvorski cesti ali ob Lentu, v Mohorjevi hiši in nazadnje v Provincialni hiši. »Vedno smo bili dobrodošli. »Najprej kot otroci in potem kot mamica in kot družina – vedno smo se počutili dobro in to je še danes tako. Naša mama Marica Tischler je s svojimi 93-imi leti najstarejša faranka, prihajajo pa tudi družine z dojenčki.« S citatom iz pesmi svoje hčerke Katarine je povedala o fari to, kar fara je: Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji in življenje cveti! »Ja, tam smo mi doma in vse to se dogaja v naši farni skupnosti in da smo ta naš dom obdržali, za to se danes zahvaljujemo Mohorjevi družbi, ki je kupila hišo šolskih sester, predvsem pa vam prelat Michael Kristof, ki ste nam podarili to našo malo domovino. Hvala vam, za tako veliko srce in zaupanje v našo faro.«

Škof Jože Marketz je v svojem nagovoru poudaril, da je bilo zanj zelo pomembno, »da je ostal vaš dom tam, kjer je bil prej.« Podčrtal pa je tudi veselje nad tem, »da ste tukaj v glavni farni cerkvi v Celovcu dobrodošli«. In še nekaj je poudaril: »Ne gre samo za prostor, da se v njem zbiramo, gre predvsem tudi za veselje in globoki mir. Ostranite kot farna skupnost ljubeči ljudje sredi Celovca, na katere bodo drugi kazali in rekli drugače govorijo in tudi drugače živijo.« Škof se je zahvalil prelatu Kristofu, »enemu najskromnejših duhovnikov škofije« za velikodušni dar, ki ga je imenoval »dober temelj za dobro prihodnost fare«.

V imenu Mohorjeve se je prelatu Michaelu Kristofu zahvalil predsednik Mohorjeve družbe dekan Ivan Olip in zagotovil, »da bo Mohorjeva skrbela, da bodo slovenski farani imeli prijeten in topel dom v Provincialni hiši«. vg