Iz celotne dvojezične Koroške so prišli Marijine častilke in častilci v Sele, v župnijo pod Košuto. Hijacinta Dovjak je v imenu vseh farank in faranov pozdravila duhovščino in članice ter člane Živega rožnega venca od blizu in daleč. V Selah je molitev rožnega venca živa, predvsem z združenjem šestih skupin in obsega več ko 120 članov in članic. Vedno znova se v Selah razveselijo tudi mlajših, ki se pridružijo, je poudarila Hijacinta Dovjak v pozdravnem govoru in podala zgodovinska dejstva o leta 1787 ustanovljeni župniji ter o poznogotski cerkvi, posvečena sv. Urhu. Zelo ponosni so Selani na zvon iz 14. stoletja. »Leta 1964 je bila blagoslovljena nova cerkev, posvečena sv. križu. Posebnost je križev pot, ki so ga ustvarile ženske v misijonski deželi in izraža globoko misijonsko zavest Selanov.«

Župnik Elmar Augustin je daroval sveto mašo. Somaševali so župniki Ivan Olip, Janez Tratar, Peter Olip, Janko Krištof, Michael Joham in Stanko Olip ter diakona Stanko Adlassnig in Bernhard Wrienz. V evangeliju smo slišali, kako je angel prišel h kmečki dekli v Nazaret in jo poklical kot izvoljeno gospodovo orodje in kako je potem Elizabeta slavila Marijo. V svoji pridigi je župnik Elmar Augustin podrobneje gledal na diskrepanco, da je Marija v nebesih kraljica, na zemlji pa dekla.

Skupaj z Marijinimi častilkami in častilci je razmišljal o naši predstavi svete Marije: »Vsi vemo in se zavedamo, za skromne razmere, v katerih se je Marija znašla in so enostavno oblikovale njeno celotno življenje na zemlji kot Gospodova dekla. Vseeno se naše predstave obračajo v drugo smer, kar nam prikazujejo podobe in prikazi že od nekdaj v sakralnih stavbah in objektih. Vedno mlada zunanjost, lepa, brezhibna, z dolgimi rjavimi lasmi, največkrat pokritimi z dragoceno tančico ali s krono na glavi z žezlom v roki in seveda oblečena v pozlačeno obleko. Vsaj zemeljsko življenje Marije je bilo vse drugo kot kičasto, blaženo. V osnovi nam je to seveda znano, a to najraje izpodrinemo. Kljub temu verjamemo, da nas Marija ravno zaradi tega tako dobro razume, ker ona ravno to zemeljsko življenje deli z nami. A od tega nikoli ni omagovala. Na tak način nam podarja moč in mi povzdigujemo naš pogled k njej in s tem dalje k Bogu, ki jo je izbral kot orodje ozdravljenja za odrešitev ljudi. In pri tej izvolitvi smo tudi del Marije. Zaradi tega jo tako spoštujemo v molitvi, v petju in v neštetih podobah, brez katerih ne bi radi izhajali. V tem ostaja za vedno mlada, v Božji poklicanosti, kot mati našega gospoda Jezusa Kristusa in s tem tudi kot naša mati, ki jo tako ljubimo in jo tako častimo.«

Frančiška Trpin-Jelovčan od Katoliškega ženskega gibanja se je po litanijah, ki so jo zapele Selanke, zahvalila za denarne darove, namenjene misijonski Koroški vasi na Madagaskarju. Obenem pa je vabila na romanje žena, ki bo 16. oktobra po vsej Avstriji. Po blagoslovu vernic in vernikov ter polnih košarah so se srečali na skromno agapo na dvorišču pred farno cerkvijo. Pesem »Marija, nebeška kraljica, ti vsega sveta si Gospa, o bodi nam vsem pomočnica, veselje si našga srca,« je še dolgo zvenela.

Alexandra Praster