Srbija

- Za kaj sta se odločila za študijsko izmenjavo?

Damjan: Študiram gospodarsko poslovanje s težiščem na mednarodno gospodarstvo. Obvezen del tega težišča je študijska izmenjava – to mi je bila prvotno tudi največja spodbuda, da sem se vpisal za študij s takim poudarkom, saj sem si želel narediti semester v tujini.

Simon: Življenje v tujini me je od nekdaj močno privlačilo, zato se mi je zdelo idealno, da to željo uresničim čim prej s študijsko izmenjavo. Za določen čas zapustiti domovino ter spoznavati nove ljudi, kulture in jezike, v mladih letih pripomore k osebni rasti in boljšemu razumevanju mednarodnih povezav. Poleg tega v izmenjavi vidim odlično priložnost za pridobivanje znanja in dodatnih kvalifikacij za (poklicno) prihodnost.

- Zakaj sta se odločila za Beograd?

Damjan: Ker jezikovno nisem preveč nadarjen in mora biti obvezna izmenjava v deželi z jezikom, ki ga še ne obvladaš, sem se že kar ob začetku študija odločil, da bom šel v eno balkansko državo, saj sem upal, da se bom malo lažje učil jezika, ki je podoben slovenščini. Najprej sem mislil predvsem na Zagreb, a v teku študija zavrgel idejo. Sčasoma sem se vedno bolj zanimal za Beograd kot mesto izmenjave, ker sem želel spoznati življenje v metropoli, Beograd pa je največje mesto na območju nekdanje Jugoslavije. Poleg tega imam nekaj prijateljev, ki jih poslovna pot redno vodi v Srbijo in Beograd, med njimi Slavka Einspielerja, in sem si mislil, da bi lahko bilo koristno tudi za mojo nadaljnjo poklicno pot, če se naučim srbski jezik in spoznam srbsko kulturo. Zanimalo me je pa tudi, kako je biti v evropski državi, ki ni članica Evropske unije in nekako med državam zahoda in vzhoda. Vse to je vodilo do tega, da sem se naposled prijavil za izmenjavo v Beograd.

Simon: Osebno sem velik ljubitelj hrvaškega morja in posebnega občutka, ki ga povezujem z načinom življenja v balkanskih državah. Zaradi jezikovne bližine in pereče želje po izboljšanju znanja teh jezikov so me države Balkana od nekdaj privlačile. Sprva sem želel opraviti izmenjavo v Splitu ali Zagrebu s programom Erasmus, vendar prijava takrat ni bila mogoča. Razpisane so pa bile partnerske univerze zunaj Erasmusa, med njimi tudi Beograd. Življenje v velemestu se mi je zdelo izjemno zanimivo in popolno nasprotje mojega tedanjega življenja na Koroškem. Zato je bila odločitev jasna – študijska izmenjava naj bo v Beogradu. Čeprav mi takrat še ni bilo povsem jasno, danes Beograd opisujem kot središče kulturnega, gospodarskega in nasploh družbenega življenja na Balkanu. Hrvaško morje sta pa nadomestili reki Sava in Donava.

Študijska izmenjava v Beogradu nama bo ostala za vedno v najlepšem spominu.

Od samega začetka sva želela doživeti srbski način življenja. Že od prvih dni sva se trudila govoriti v srbščini, saj je jezik soroden slovenščini. Vsak večer sva obiskovala jezikovni tečaj, in presenetilo naju je, kako hitro se človek lahko privadi novega jezika. S tem trudom za jezik smo kar hitro spoznavali domačine in nastala so nova prijateljstva.

Življenje v Beogradu nama je polepšal Slavkov (in sedaj tudi najin) prijatelj Miloš. Sprejel naju je na izjemno prijazen in gostoljuben način, da sva se počutila kot doma. Skozi celotno obdobje izmenjave nama je stal ob strani. Brez Miloša najina izkušnja ne bi bila tako avtentična. Njegova skrb za naju je izmenjavo popestrila in obogatila v ogromni meri.

V želji po čim bolj avtentični izkušnji življenja v Srbiji sva se seveda lotila iskanja najboljših ćevapov v mestu Močno priporočava obisk tradicionalnih srbskih gostiln – to so tako imenovane »kafane«. Prav tako je bila vsakodnevna kava z novim prijateljem Lukom iz Zagreba nepogrešljiv del dneva. Beograd nudi nešteto posebnih lokacij za srečanja, kot so na primer Kalemegdan, Zemun, Ada ali promenada ob Savi in Donavi. Kultura druženja ob vsakem dnevnem (in nočnem) času v Srbiji še zares živi.

Poleg obiskovanja ekonomske fakultete sva se trudila vključiti tudi v »obšolske« dejavnosti (ali pa obratno. Obiskala sva različne pomembne kraje v mestu in njegovi okolici, koncerte, športne tekme in druge dogodke. Hitro sva spoznala, kaj pomeni živeti v velemestu – ponudba aktivnosti je praktično neomejena.

Med izmenjavo sva imela priložnost na priporočilo Zdravka Inzka srečati avstrijskega veleposlanika v Srbiji, kar je bilo zelo zanimivo doživetje. Kasneje sva imela celo priložnost, v rezidenci veleposlanika skupno z drugimi vabljenimi spremljati prijateljsko nogometno tekmo med Srbijo in Avstrijo in tako sva tkala stike.

Zelo vesela sva bila tudi vseh obiskov družin in prijateljev iz Avstrije. Z velikim veseljem sva tako bila večkrat vodiča po »najinem« mestu in poskusila, tudi našim gostom ponuditi čim bolj avtentično doživljanje Beograda.

Semester je minil izjemno hitro, za vse doživete izkušnje pa sva neizmerno hvaležna.

- A je vaju kaj presenetilo ali je bilo tako kot sta pričakovala?

Najbolj naju je presenetila izjemna prijaznost, odprtost in gostoljubnost ljudi v Srbiji. V Avstriji imamo pogosto negativne in stereotipne predstave o Srbiji in Srbih. Ko sva prispela v Beograd, sva hitro ugotovila, da predstave ne ustrezajo resničnosti – razen morda njihovega temperamenta in malenkostno vulgarnejšega jezika, ki sva si ga mogoče malo preveč navadila. Nasploh so bili ljudje izjemno prijazni, vedno pripravljeni pomagati in vidno veseli, da sva se odločila za izmenjavo v Srbiji. Povsod sva bila lepo sprejeta – od profesorjev na univerzi do ljudi na ulici, še posebej pa od študentk in študentov, ki sva jih spoznala v teku semestra. Vsak je pokazal zanimanje za to, kaj naju je pripeljalo v Srbijo, in bil navdušen nad tem, da se dva Avstrijca učita srbščino. To, kako odprti in gostoljubni so ljudje, naju je zares presenetilo in popolnoma spremenilo najin pogled na Srbijo in njene prebivalce.

- Bi mladim priporočala izmenjavo? Zakaj?

V vsakem primeru toplo priporočava, če je le nekako mogoče, narediti študijsko izmenjavo, še posebej v državi s tujim jezikom, saj je to odlična priložnost, da se res naučiš jezika. Poleg tega taka izmenjava omogoča globlje spoznavanje tujih kultur in načinov življenja.

Najino izmenjavo pa sva doživela tudi kot pomembno spoznanje – kljub vsem izzivom in težavam, s katerimi se soočamo pri nas na Koroškem in v Avstriji, živimo v zelo razvitem, urejenem in stabilnem okolju. Pomembno je, da se temu zavedamo in znamo ceniti, kar imamo.

Taka izmenjava je več kot le priporočljiva – je neprecenljiva izkušnja, ki v vsakem primeru širi osebno obzorje in spremeni pogled na svet.

Damjan STERN & Simon KUMMER