Valentin Polanšek je bil eden prvih, ki je na Koroškem pisal o vojnem času in tragičnih usodah ljudi. Sam je doživel težke čase. V soboto, 5. oktobra, je bilo tradicionalno Pisateljsko srečanje na Obirskem posvečenu njemu. »Polanšek nas je oblikoval,« so dejali pričevalci pri popoldanskem pogovoru v gostilni Kovač.

Pričetek pisateljskega srečanja je bil letos malo drugačen, saj se je začelo s pohodom po Korških pečeh. To ni bilo samo nekaj za telo, teh lepot se naužije tudi duša. Domačin Franc Jožef Smrtnik je ob vodenju povedal mnogo zanimivih informacij, zgodovinskih dogodkov in lovskih anekdot. Zbrane je pozdravila predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Amina Majetić, o 50-letnici Društva slovenskih pisateljev v Avstriji je imela predavanje Lidija Golc. Avguštin Brumnik je podal informacije o življenju Valentina Polanška (1928–1985). Pravo doživetje je bilo literarno branje. Marta Polanšek je brala pesmi svojega očeta in tudi pesmi Andreja Kokota. Ob tem je povedala: »Andrej Kokot je bil tajnik Slovenske prosvetne zveze, tam je bila na voljo infrastuktura, oče pa je imel ideje.« Valentin Polanšek je pred 50-imi leti ustanovil Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, s Kokotom sta bila pobudnika Mednarodnih srečanj manjšinskih pisateljev na Obirskem.

V nekdanji, leta 2014 žal zaprti, ljudski šoli na Obirskem je iz romana Bratovska jesen brala Metka Wakounig, ki je oba dela Polanškovega romana prevedla v nemščino. Prav v tej stavbi je bil Polanšek učitelj in ravnatelj, v njej je dolga leta živel s svojo družino. O tem piše na spominski tabli in na tabli Slovenske pisateljske poti. Domačini so bili zelo srečni, da je prišel na Obirsko. Trudil se je za dobre sosedske odnose, kar je opisal v pesmi Sosed pri sosedu, iz katere je tudi verz »Saj nismo v gosteh na teh koroških tleh.«

O veličini njegovega dela pričajo nagrade, Valentin Polanšek je leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada. Bil je pesnik in pisatelj, tako za odrasle kot za otroke, skladatelj, učitelj, ravnatelj, kulturni buditelj. Pri njem so otroci že v ljudski šoli peli triglasno. Skupaj z ženo Justino sta ustanovila Obirski ženski oktet. Motiviral je starše, da pošljejo svoje otroke v šole, posebej v Slovensko gimnazijo. Prav po njegovi zaslugi so se mnogi Obirčani in Obirčanke visoko izobrazili. Bodril je vse, ne glede na svetovni nazor, da se slovenska beseda in slovenska pesem ohranita.

Avguštin Brumnik, predsednik SPD Valentin Polanšek, je v popoldanskem delu vodil zelo zanimive pogovore s pričevalci. O velikem pomenu Polanškovega dela za Obirsko, Železno Kaplo in za vso slovensko narodno skupnost so spregovorili Berti Ojster, Tomaž Ogris, Franc Jožef Smrtnik, Mirko Kölich, Vida Paulič pa je brala zapis Hedvike Felgitscher-Smrtnik. Spregovorili so o njegovem pedagoškem delu, o tem, kako je otroke pripravljal za materinske in druge proslave, pa tudi o tem, da je bilo z njim zelo lepo potovati, ker je veliko vedel. Prav Polanšek je pripravljal brate Smrtnik na njihov prvi nastop, žal pa je bil nato njihov drugi nastop že na Polanškovem pogrebu, saj se je njegovo življenje mnogo prehitro končalo, ko je na Dunaju čakal na operacijo srca.

Na letošnjem pisateljskem srečanju je prepeval Moški zbor Valentin Polanšek, ki ga vodi Božo Hartmann. Pel je same Polanškove pesmi.