Nekatere Bog kliče, da se poročijo in ustvarijo družino, nekateri si to želijo, pa ne najdejo življenjskega sopotnika. Nekateri preprosto živijo samsko življenje. Nekateri pa so poklicani v Bogu posvečeno življenje, da kot duhovniki, redovniki in redovnice, misijonarji oznanjajo lepoto Boga in se dajo na voljo ljudem z vsem, kar so.

Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja že vrsto let na Koroškem v različnih skupnostih, v tesni povezanosti z ljudmi vseh generacij (otroci, mladi, odrasli in stari), pričujejo o Bogu, delijo življenje z ljudmi.

»Svečnica, Jezusovo darovanje je dan Bogu posvečenega življenja. Marija in Jožef sta nesla Jezusa v tempelj, ga darovala in posvetila Bogu. Tudi jaz sem se posvetila in darovala Bogu. Na svečnico se še posebej zahvaljujem Bogu za Njegov klic, za Njegovo ljubezen, naklonjenost. On mi daje milosti, s katerimi lahko živim in delujem. Vidim povezavo med biti posvečen in blagoslovljen. Želim biti posvečena in blagoslovljena za Boga, za sosestre, za domače in vse, s katerimi se srečujem vsak dan.« s. Andrea Starz

»Ne živim več toliko na zunaj, v svojem srcu pa čutim Boga, ki me razveseljuje, ohranja, navdušuje. V notranjem veselju živim v Njem. Že doma mi je bilo položeno v srce skupno življenje v družini, s starši, z brati in sestrami, ki smo se zares imeli radi. S sestrami to nadaljujem že več ko 60 let. Najbolj pri srcu mi je bila vzgoja v internatu v Celovcu. Najprej smo se z dekleti učile, nato pa pogovarjale, igrale, smejale, hodile na sprehode in kaj ustvarjale tudi za domače. Dvakrat tedensko smo obhajale sveto mašo, ki so jo oblikovala dekleta. Čudovito.« s. Ambrozija Potočnik

»Bogu posvečeno življenje pomeni, da se cela darujem Bogu. Hvaležna sem za poklic, da lahko molim in se žrtvujem za druge. Moje poslanstvo je bilo v kuhinji. V Pliberku in v Podgorjah, kjer sem skupaj z uslužbenkami kuhala za bolnike s prijaznostjo in potrpežljivostjo. Zdaj pa, kolikor morem, rada 'zašijem sestre', veliko molim, pomivam posodo v obednici. Drugo leto bom obhajala 60 let redovnega življenja.« s. Martina Perdacher

»Odločila sem se, da bom v življenju služila Bogu, v vsakdanu. Z molitvijo podpiram vse ljudi, Cerkev, našo ustanovo: otroke, mlade in njihove družine in molim za vse uslužbence. Kolikor morem, skrbim za vrt in sadim rožice za kapelo.« s. Barbara Bratuša

»Stara leta niso tako lahka. Sem pa vesela, da še lahko hodim, da sem med sestrami v kapeli, pri mizi. Prej pa sem z veseljem delala, pela ... vse.« s. Lucija Klemenjak

»Redovno življenje je velika milost zame in za vsako sestro. Si bolj na voljo Bogu, imaš več časa za darovanje in da se posvetiš Bogu in mladini. Upam, da bodo vsi mladi, ki so šli skozi naše hiše vedno našli dobro pot in ostali dobri.« s. Kornelija Reichmann

»Bogu posvečeno življenje zame pomeni DAR od Boga. On me je poklical in mi dal moč, da sem rekla DA. Bogu posvečeno življenje je zame to, da se mu dam na voljo z vsemi svojimi talenti, ki sem jih prejela od Njega.« s. Marta Gregori

»Bogu posvečeno življenje je način življenja, je dar, je nekaj lepega. Nekaj najbolj naravnega v življenju se mi zdi, da se človek odloči in sledi ljubezni. Tisti ljubezni, ki jo je začutil v svojem srcu. Takšno življenje je dar, je dar poklicanemu in skupnosti. Zase lahko rečem, da je redovni poklic sad živega občestva, je sad molitev domače župnije, sester in ljudi, ki so me spremljali. Morda danes odločitev za redovno življenje ni lahka, zato ker se zdi, da živimo v družbi brez Boga, v družbi, kjer je v središču ego človeka. Želela bi, da iti v samostan, živeti kot redovnik ne bi bila tabu tema, da se ne bi bali poklicanosti. Zdi se mi pomembno, da smo z Bogom domači, da ga povabimo v naše življenje, da znamo živeti iz Njegove milosti, da se zavedamo, da je Bog nad vsem in v naša življenja vnaša blagoslov, dodatno srečo, velik bonus. Ko bi le vedeli ...« s. Urša Šebat