Kulturno društvo Šmarjeta-Apače bi lahko strnili v dve številki – 25 let, 91 prireditev. A društvo je še mnogo več. »Tako obletnico je treba proslaviti in povabili smo par ljudi, ki spremljajo društvo od samega začetka,« je povedala predsednica društva in moderatorka prireditve Andrea Wernig.

Proslava, ki je potekala v prostorih ljudske šole v Šmarjeti v Rožu, je privabila veliko ljudi. Spregovorili so častni gostje, prepeval je Oktet Suha. Janko Krištof, eden od pobudnikov društva in nekdanji dolgoletni župnik v Šmarjeti, je opisal svoje izkušnje, kako v Ameriki ljudje iščejo svoje slovenske korenine, na Koroškem pa bi jih radi marsikdaj pozabili. Med občinstvom je bila prva predsednica Rozi Wernig, ki je zastopala »generacijo oseb, ki so s svojim znanjem in entuziazmom veliko doprinesli, da je vse to nastalo.« Slovenščini dati viden in slišen prostor je eden od glavnih namenov društva. Spregovorila je Martina Weinfurtner, ki je društvo vodila deset let in je še vedno zelo aktivna.

Na prireditvi so izpostavili tri točke: umetnost, jezikovne tečaje in zemljevid ledinskih imen. Umetnico Marijo Mlečnik-Olinowetz s Kočuhe je predstavila Mojca Grušovnik-Tratnig, nato pa je opisala še jezikovne tečaje slovenščine v vrtcu, ki jih vodi skupaj z Alicio Peljhan. Kar tri skupine otrok se učijo slovenščino, za slavnostni večer so narisali risbe. Martina Piko-Rustia je predstavila flu-led zemljevide Šmarjete in okolice. Tam so izdali dva zemljevida, v standardni slovenščini in z narečnimi izrazi. Ta imena imajo emocionalni pomen, informirajo o rastlinah in živalih, kažejo na to, kakšni poklici so bili nekoč v Šmarjeti. K nastanku kart so veliko prispevali Milka Olip, Rozi Wernig, Poldi Ibounig in Janko Krištof ter okoli petdeset informantk in informantov. Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem so bila sprejeta v avstrijski seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Zemljevid Šmarjete je bil osnova za to priznanje. V tem primeru se je pokazalo, kako lahko zavzeto delo društva postane del večje zgodbe in navdih za druge. Slavnostna prireditev pa je bila navdih za nadaljnje delo Kulturnega društva Šmarjeta-Apače.