V otroškem vrtcu Naš otrok v Celovcu se vsako leto posvečajo cerkvenem letu. Skupaj z vzgojiteljicami otroci za praznik Svetega Martina pripravljajo lučke, s katerimi se na njegov god odpravijo po celovških ulicah. Prej pa legendo o sv. Martinu prikažejo otroci sami v nekaterih prizorih na Mohorjevem vrtu.

Sveti Martin iz Toursa je bil rimski škof in svetnik, rojen v Opanoniji in umrl v Franciji. Njegov pogreb je bil 11. novembra 397, zato na ta praznujemo njegov god.

Okoli praznika Svetega Martina poznamo veliko običajev. Za martinovo otroci v otroških vrtcih izdelujejo lučke oz. laterne in gredo z njimi po ulicah. Po raznih pokrajinah pa so znana martinovanja.

Svetnika poznamo kot škofa, ki je bil skromen, dober in nesebičen. Ljudje so ga imeli radi in okoli njegovega življenja so se začele spletati številne legende. Najbolj znana je tista, ko je pred mestnimi vrati srečal berača brez obleke. Prerezal je svoj plašč in ga polovico dal beraču, da ne bi zmrznil.

Sveti Martin je zavetnik kuretine, zlasti gosi, ki so ga izdale, ko ga je ljudstvo zaradi njegovih lepih dejanj hotelo izvoliti za škofa. Sv. Martin je bil skromen, saj je zavrnil škofovsko mesto. Ko so mu nameravali to sporočiti, se je skril v hlev med gosi, kar pa mu ni pomagalo, saj so ga gosi izdale z gaganjem. Zaradi te legende se je pozneje izoblikovala navada, da se za martinovo, pa tudi v dneh okrog tega datuma (predvsem na martinovo soboto ali nedeljo), pripravi pečena gos. S to legendo skušajo ljudje razložiti upodobitve gosi ob podobah svetnika. Po drugi razlagi pa naj bi bila gos že od nekdaj na jedilnikih, ker je to bila daritvena žival. Tudi na Češkem, Poljskem in v Nemčiji je navada, da na ta dan v ta spomin jedo »Martinove gosi«.