Podjetje »streha Hedenik« se ukvarja s kleparstvom in krovstvom, že 40 let so partnerji v zadevah streh in fasad. Robert Hedenik je podjetje sam ustanovil leta 1984, iz majhnega je rastlo veliko. Neprecenljiva opora pri delu je njegova žena Marija. Vsak ima mnogo svojih aktivnosti, marsikaj pa ju združuje. Vključena sta v Marriage Encounter in tudi sama vodita delavnice priprave na zakon. V Bilčovsu vsako leto organizirata sv. mašo za zakonske jubilante, tako je bilo tudi letos na drugo soboto v juniju.

Marija in Robert Hedenik oba prihajata iz Velinje vasi, tam sta si ustvarila tudi skupni dom. »Poznala sva se že od majhnega, šel sem samo čez cesto, pa sem že spoznal svojo ženo,« pripoveduje Robert. Iskrica je preskočila pri skupni igri – komediji, kjer sta oba igrala. Marija se spominja skupne hoje, ko so šli peš k polnočnici. Njen oče je Roberta večkrat prosil, da je kaj popravil na njihovi kmetiji, pri Rupiju. Marija ga je že takrat opazovala skozi okno.

Življenje nas včasih popelje na drugačne poti, kot si želimo. Nato se izkaže, da je že prav. Tudi pri Robertu je bilo tako. V Robertovi generaciji je bilo veliko vajencev, ki so iskali delo in so se želeli česa naučiti. Roberta šola ni zanimala, želel je postati električar, a mesta za svoj želeni poklic ni dobil. Oče, ki je bil klepar v Celovcu, mu je rekel, naj gre v ponedeljek na delo z njim. »V ponedeljek zjutraj ob 6.15 sem sedel v avto in se peljal v Celovec in od tega trenutka sem bil kleparski vajenec. Bilo je težko delo. Mama ni bila srečna, videla je, kako veliko je moral ati delati in si je mislila, zdaj pa »pob« tudi še. Ko sem se izučil, nisem več želel delati kot delojemalec. Naredil sem izpit za mojstra, potem sem bil pri vojakih in nato sem začel s podjetjem.« Letos praznuje njegovo podjetje 40-letnico. »Če je bilo kdaj težko, smo vse rešili. Vedno moraš z odprtimi očmi iti na problem, pa če je še tako velik. Moraš se lotiti reševanja, ne gre drugače,« pripoveduje Robert. Leta 1988 sta se poročila. Marija je zelo rada delala v Mohorjevi knjigarni. Nato se je izučila in prevzela pisarno v domačem podjetju. Delo ji je postalo všeč, prihajale so stranke, s katerimi se je lahko pogovarjala, prišli so zastopniki, s katerimi imajo sedaj že prijateljski odnos. To jo tudi osreči. Marija Hedenik velik pomen daje ženskam. »Močne žene – naj jih spoznamo, naj bomo same, naj jih dvignemo,« so letos zapisali pri Enotni listi Bilčovs. Tudi pri podjetju razmišlja o vlogi žensk: »Kako se je spremenila ženska vloga od začetka do zdaj!« Imela je občutek, da delavci nekoč niso tako upoštevali njene besede. Ko so zidali podjetje in je naročala zidarskemu mojstru, kaj naj naredi, je takoj vprašal: »Kje pa je Robert?« Niso znali govoriti z žensko o takšnih temah. Veseli jo, da se je to zdaj spremenilo na bolje.

Robert Hedenik je bil na začetku sam zaposlen v podjetju, sedaj jih je zaposlenih 20. Sedež podjetja je bil najprej doma, v Velinji vasi, sedaj imajo sodobne prostore na Bistrici v Rožu. 40-letnico praznujejo v hvaležnosti, »vidiš perspektivo, da gre naprej. Vključil se je sin Samuel s svojo ženo. Drugače bo delal kot jaz,« pripoveduje Robert in po eni strani je to tudi težko zdržati, a tako je običajno in prav pri predajah v mlajše roke. Idejo za praznovanje je imela Marija, praznovati želijo iz hvaležnosti, »da nama je vedno šlo tako dobro, čeprav nisva študirala. Nekako je vse šlo, ker smo ostali prizemljeni. Poštenost in iskrenost zmagujeta. O tem se z Robertom večkrat pogovarjava. S praznovanjem se želimo zahvaliti delavcem. Imamo delavce, ki so z nami 35, 30, 25 let ... To je to, kar naredi podjetje. Praznovanje naj bo zahvala pri strankah, prijateljicah in prijateljih, pri žlahti. Radi praznujemo, ker se radi srečujemo,« se veseli Marija. Ker sta oba odprta, imajo veliko strank. Priljubljeni in poznani so seveda tudi zaradi visoke kakovosti. Ni samoumevno, da delavci tako dolgo ostanejo. Na božičnice so vedno zraven povabljene tudi žene. S tem jim dajo vedeti, da so del podjetja. Ob jubileju ne želijo daril, zbirajo pa darove za društvo IniciativAngola. »Sami ničesar ne potrebujemo. Iz hvaležnosti, da vse tako dobro teče, pa želimo darovati naprej,« pripoveduje Marija, ki vedno znova doživlja, da se ti povrne vse, kar podariš.

Nekako je vse šlo, ker smo ostali prizemljeni. Poštenost in iskrenost zmagujeta. O tem se z Robertom večkrat pogovarjava. S praznovanjem se želimo zahvaliti delavcem. Imamo delavce, ki so z nami 35, 30, 25 let ... To je to, kar naredi podjetje. Praznovanje naj bo zahvala pri strankah, prijateljicah in prijateljih, pri žlahti. Radi praznujemo, ker se radi srečujemo. Marija Hedenik

Marija in Robert Hedenik sta vključena v »Marriage Encounter«, to je društvo, ki ima za cilj, da bi bili pari skupaj tako srečni, kot so sanjali na začetku svojega razmerja. Program Marriage Encounter je doma v katoliški Cerkvi, vendar je odprt za vse. »Ko sva naredila prvi tečaj Marriage Encounter za naju, nama je utrdil povezavo in zaupanje. Najpomembnejše je zaupanje, tudi v podjetju. Pri svojem delu točno vem, da mi Robert zaupa in Robert ve, da mu jaz zaupam. Veseliti se z drugim, biti ponosen na drugega,« za to se trudita v svojem zakonu. »Če je premalo komunikacije, se usedeva skupaj in se pogovoriva. To sva se naučila pri Marriage Encounter, da ne moreš živeti tja v en dan. Sploh, če še skupaj delaš. Zaradi tega sva naredila ritual, da zjutraj, ko vsi delavci gredo na delo, mi Robert prinese kavo,« pripoveduje Marija. Oba imata veliko aktivnosti. Robert je navdušen športnik, igralec, vodil je moško gibanje. Marija je občinska odbornica EL in v občinskem predstojništvu, veliko organizira in povezuje, je igralka in rada potuje. Ima zelo razvito socialno žilo. Trenutno imajo zaposlene tri begunce. »Zanje moraš biti tudi malo oče in mati, jih spremljati. Jezika se še učijo, nekateri so analfabeti,« razlaga Robert. Marija pa je tudi botra Hasanu. Pripoveduje, kako je prišlo do tega: »Leta 2015 je prišlo veliko beguncev in o njih smo zelo veliko diskutirali. Jezilo me je, da nihče ni poznal kakšnega begunca, a so bili vsi proti. Začutila sem, da ne morem več samo diskutirati, ampak da moram kaj narediti. Dežela Koroška je vabila, da prevzamemo botrstvo zanje, da se v družini integrirajo, drugi skrbijo zanje, v družinah pa spozna našo kulturo.« Tako je vsako soboto prišel k njim Hasan, ki je bil na začetku zelo sramežljiv, sedaj pa se je izučil za ključavničarja in se vživel tudi z njihovo pomočjo.

Vera je v dejanjih, besede so lahko hitro prazne. Robert v vsakem človeku vidi vero, »vsak ima dušo.« Tudi za Marijo je najpomembnejša živeta vera. Skupaj z Robertom sta bila v Gvatemali, Marija je bila v Angoli in to so neprecenljive izkušnje. Verjame v to, da je Bog ljubezen in da je v vsakem človeku. Njuni otroci Jana, Marina in Samuel so zanju velika sreča, Marija in Robert Hedenik pa sta tudi babica in dedek trem vnukom. »Otroci so z nama zraven rastli in so zdaj vsak na svojem področju uspešni. Preko Mariagge Encounter sva se naučila pogovarjati in sva to dala naprej.« Pomembno je, da upamo nagovoriti stvari. Marija pa k temu doda še: »Ko vnuki pridejo in te objamejo, so nebesa na zemlji.«

Mateja Rihter