Organisation / Organizacija

Nedelja

Praznik Kristusa, Kralja vesoljstva

Cerkveno leto se v Katoliški Cerkvi sklene s praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva, ki bo letos 20. novembra.

(© Foto: SŠK)
(© Foto: SŠK)
Sodnik bo sodil po delih usmiljenja (© Foto: KNA/Nedelja)
Sodnik bo sodil po delih usmiljenja (© Foto: KNA/Nedelja)

K prazniku Kristusa Kralja

Jezus Kristus je naš zveličar, odrešenik, brat in prijatelj. Z današnjim praznikom in evangelijem pa stopa pred oči tudi ta druga dimenzija: Jezus je kralj in sodnik ljudi.

Zelo tolažilna misel: Brezpravnim bo pomagano do pravice, krivično obsojeni in obrekovani bodo rehabilitirani. Kdor ima prav, bo tudi deležen pravice. Pravičnost bo ponovno vzpostavljena.

Bog ravna z nami tako, kakor smo mi ravnali z ljudmi. To velja za izkoriščevalca, trgovca s sužnji in vojskovodja prav tako kakor za ledenega šefa podjetja in neprijaznega roditelja.

Tega se nam ni treba bati: Strogega sodnika se boji samo tisti, ki ima maslo na glavi. In celo ta še lahko upa, kajti merilo, s katerim bo merjeni, je čisto preprosto: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili!«

 

-------

Zgodovina praznika

 

Praznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. (1922–1939). Uvedbi praznika pogosto pripisujejo naslednji zgodovinski pomen: Cerkev je v obdobju totalitarizmov želela utrditi Kristusov kraljevski status in tako relativizirati prizadevanja režimov, ki so si lastili absolutno oblast nad človekom in stvarstvom. Pred drugim vatikanskim cerkvenim zborom (1962–1965) je obstajalo pričakovanje, da bo cerkveni zbor Kristusovo kraljestvo razglasil za dogmo Cerkve, vendar se to ni zgodilo, v čemer so nekateri videli znamenje slabosti in popuščanja komunizmu.

Po prenovi cerkvenega koledarja leta 1960 je bil praznik Kristusa Kralja opredeljen kot praznik prvega reda. Papež Pavel VI. (1963–1978) je z motu proprijem Mysterii Paschalis leta 1969 praznik preimenoval v praznik Našega Gospoda Jezusa Kristusa, kralja vesoljstva in določil nov datum na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu. S tem je poudaril eshatološki pomen te nedelje in jo razglasil za slovesni praznik. Poudarjena sta bila pomen in vloga Jezusa Kristusa kot osrednje osebnosti v cerkvenem letu, ki je tesno povezana z bogoslužnim koledarjem Cerkve.

Verski pomen praznika

Božje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in željo, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo, ampak predvsem povod za upanje, veselje in hrepenenje. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času.

Vir: Tiskovni urad sšk