Mednarodni dan žena 2025 je v Pliberku zaznamovala ganljiva premiera predstave o Aleksandrinkah, pogumnih ženskah, ki so med letoma 1850 in 1950 odhajale v Egipt, da bi preživljale svoje družine.

V Kulturnem domu v Pliberku je bila 8. marca premierna uprizoritev gledališke predstave Aleksandrinke – Ženske na prelomnici. Predstava v režiji Imke Logar-Thiessen osvetljuje malo znano poglavje zgodovine – migracijo žensk iz Južne Koroške in Slovenije v Egipt, kjer so delale kot dojilje, služkinje ali guvernante. Projekt, ki ga je razvilo Kollektiv Frauenwerk, združuje igro, ples in lutkovno gledališče ter temelji na zbranih pričevanjih in literaturi, še posebej na knjigi »Južni veter« Marjana Tomšiča.

Začetna pobuda za predstavo je prišla od Viktorie Meklin iz Doba, ki je tematiko raziskovala že med študijem slavistike v Celovcu. Navdih za scenarij so igralke črpale iz zgodovinskih virov, raziskovale like in prepletale resnične zgodbe žensk, ki so zapustile domove, da bi omogočile boljšo prihodnost svojim družinam.

»Igralke so si same izbrale svoje like in jih oblikovale skozi improvizacijo,« pojasnjuje režiserka Logar-Thiessen, ki je pisala besedilo igre. »Osrednje sporočilo igre je poudariti vlogo žensk v migracijah in njihovo pogosto spregledano žrtvovanje.«

Predstava, sestavljena iz osmih prizorov, prikazuje različne vidike življenja Aleksandrink – od dela v bogatih egiptovskih družinah do tragičnih zgodb žensk, ki so se znašle v bordelih ali samostanu. Igra je večjezična – prepleta slovenščino, nemščino, italijanščino in francoščino, s podnapisi v slovenščini in nemščini, kar poudarja jezikovno pestrost in migracijsko pot teh žensk.

»Fasciniralo nas je dejstvo, da so bile to izključno ženske migracije. Ženske so zapuščale domove, da bi omogočile boljše življenje družinam, medtem ko se danes pogosto osredotočamo na moške migracije. Ta vidik smo želele poudariti,« pravi Victoria Meklin.

Predstava temelji na resničnih zgodbah osmih žensk, ki jih je zbral Marjan Tomšič, pri čemer je besedilo napisala režiserka Imka Logar-Thiessen. Nekatere scene so med seboj povezane, na primer tista v bordelu in samostanu – ženska, ki pobegne iz bordela v samostan, tam ne najde odrešitve in konča tragično. Prav tako se prizor na trgu v Italiji navezuje na dogajanje v bordelu. Kljub povezavam med nekaterimi deli pa vse zgodbe ne tvorijo enotne celote. Predstava se izvaja v prosti interpretaciji brez natančnih citatov, a ohranja bistvo originalnih zgodb.

V uvodnem nagovoru je vodja produkcije Dominik Krištof poudaril, da predstava odpira širša družbena vprašanja. »Migracija žensk ni le del preteklosti, temveč tudi sedanjosti – od negovalk iz Romunije in Bolgarije v Avstriji do delavk po vsem svetu. Feminizem ni le boj za enakost, temveč tudi za prepoznavanje ženskih zgodb in njihovega prispevka k družbi.«

Medtem ko se o moških migracijah pogosto piše in razpravlja, je zgodba Aleksandrink dolga leta ostajala na obrobju zgodovine. »Če bi moški zapustili domove in odšli v Egipt, bi imeli nešteto knjig in zgodovinskih zapisov o tem,« opozarja Victoria Meklin. »Ker pa so bile to ženske, je zgodovina njihovo zgodbo preprosto spregledala.«

Premiera je bila namenoma postavljena na 8. marec, mednarodni dan žena, s čimer so ustvarjalke želele opozoriti na pomen ženskih zgodb in njihov prispevek k družbi. »To ni le dan praznovanja, temveč tudi dan feminističnega boja,« je poudaril Krištof.

Predstava Aleksandrinke – Ženske na prelomnici tako odpira vrata v preteklost, hkrati pa nagovarja aktualne teme migracij, dela in enakopravnosti spolov. S svojo umetniško močjo daje glas ženskam, katerih zgodbe bi sicer ostale zamolčane. Igra bo na ogled še 26. aprila, ob 19. uri, v Hiši kulture v Železni Kapli.