Veleposlanica Ksenija Škrilec zaključuje svoj mandat. Na poslovilnem obisku na Koroškem se je srečala z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem in predstavniki koroških Slovenk in Slovencev. Z veleposlanico smo se pogovarjali tudi o tem, koliko se glas iz Koroške sliši na Dunaju.

Ko zaključujete svoj mandat veleposlanice Republike Slovenije v Republiki Avstriji, kakšna je vaša bilanca tega časa od leta 2017?

Ksenija Škrilec: To je bilo turbulentno obdobje. Nisem si mislila, da bo tako hitro minilo. Zdi se mi, kot da sem prišla včeraj. Ko se spominjam vsega, kar se je dogajalo v teh štirih letih, lahko ugotovim, da se je zgodilo zelo veliko kljub koronavirusu. Z Avstrijo smo vodili intenzivni sosedski dialog, predstavljali Slovenijo, opozarjali na močne točke, ki nas povezujejo. Tudi v tem zadnjem letu smo kljub koronavirusu odpirali razstave, predstavljali slovenske umetnike, organizirali okroglo mizo na Diplomatski akademiji z Robertom Knightom, slovenščina je dobila prostor tudi v Burgtheatru na lanskoletni matineji 4. oktobra pred obeležitvijo stoletnice plebiscita. Pravkar je izšla tudi knjiga v založbi veleposlaništva z naslovom Slovensko v Avstriji.

Ste pripadnica madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Kako doživljate to pripadnost, kako doživljate dvojezičnost?

Ksenija Škrilec: Dvojezičnost je bila zame nekaj najbolj samoumevnega na svetu že od ranega otroštva. Seveda se tudi kot diplomatka zavedam, da je za to, da se doseže takšno stanje, ki velja v Sloveniji v Lendavi, na območju, kjer sem odraščala, potrebno izredno veliko dobre volje tako s strani večinskega prebivalstva, kot s strani politikov. Nisem prepričana, da se politiki zmeraj zavedajo odgovornosti, ki jo imajo tudi na tem področju, kajti če sami storijo hrabre korake, lahko premaknejo zadeve in prebivalci jim bodo sledili. Sama sem poskušala prenesti pozitivne izkušnje iz svojega vsakdana v Avstrijo, kjer je to vprašanje veliko bolj spolitizirano, kjer se iz tega dela politika zadnjih sto let. Zato je bilo izredno pomembno dejanje obeh državnih predsednikov, da sta se udeležila prireditve ob 100. obletnici plebiscita na Koroškem. S tem sta pokazala, da sta razumevanje in sožitje tisti temelj, na katerem se lahko gradi skupna prihodnost slovensko in nemško govorečih na Koroškem. Seveda pa je pri uresničevanju pravic slovenske narodne skupnosti tako na Koroškem kot Štajerskem v Avstriji potrebno začeti pri začetkih, pri postavljanju temeljev manjšinske zaščite.

Dvojezičnost je bila zame nekaj najbolj samoumevnega na svetu že od ranega otroštva.

Koliko se sliši glas iz Koroške na Dunaju?

Ksenija Škrilec: Zelo se sliši, prav zaradi tega bi rada ponovno opozorila, kako pomembno je, da je ta glas Koroške enoten. Da ni disonance, da se ne nevtralizira. Če en del manjšine pride z enim glasom, drugi z drugim, potem se ne sliši nobenega. Če pa prideta skupaj v enem, pa se zelo zelo sliši. Še posebej me veseli, da Olga Voglauer, ki je na zadnjih volitvah v avstrijski parlament sicer uspela priti skozi delovanje v stranki Zelenih, ni pozabila, od kod prihaja in ohranja močan glas koroških Slovenk in Slovencev tudi na Dunaju. Na žalost Avstrija do danes ni vzpostavila manjšinskega javnopravnega zastopstva, kar je eden od temeljev zagotavljanja uresničevanja manjšinske zaščite. Slovenija ima na primer to urejeno tako, da imata avtohtoni italijanska in madžarska manjšina poleg državne manjšinske samouprave zagotovljeno tudi mesto poslanca v parlamentu. V posebno čast mi je, da sem spoznala Olgo Voglauer, načelno žensko političarko, s katero sem tudi sodelovala. Olga poleg načelnega delovanja v stranki ne pozablja svojih korenin, skupnosti, iz katere izhaja in s tem potrjuje, da spada v najbolj plemenito skupino politikov.

Kako ocenjujete sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo?
Ksenija Škrilec: Odnosi med Slovenijo in Avstrijo so odlični in temeljijo na vzajemni odvisnosti. Mogoče je to nekaj, česar se premalo zavedamo. Avstrijski trg delovne sile bi težko deloval brez slovenskih delavcev. Avstrijci so največji investitorji v Sloveniji, Slovenci so največji konzumenti avstrijskega blaga na svetu po osebi. To pove veliko o naši soodvisnosti in povezanosti.

Kako ste v tem mandatu doživljali skupni kulturni prostor?

Ksenija Škrilec: Z odkrivanjem zmeraj novih elementov te povezanosti. To, da spadamo v isti kulturni krog, ne glede na to, ali je jezik sporočanja nemščina ali slovenščina.To sta jezika, ki bogatita oba prostora in slovenščina je jezik, ki je del avstrijske kulture. Najlepši način je to Avstrija potrdila s podelitvijo velike avstrijske nagrade za književnost Florjanu Lipušu.

To sta jezika, ki bogatita oba prostora in slovenščina je jezik, ki je del avstrijske kulture.

V vašem mandatu ste začeli Leto sosedskega dialoga Avstrija-Slovenija 2019/20. Kljub koronavirusu vam je uspelo izpeljati veliko načrtovanega programa.

Ksenija Škrilec: Imeli smo seznam projektov in večino smo speljali. Bistveno je to, da smo s tem procesom ugotovili, kako je ta dialog treba nadaljevati, odkrivati drug drugega na iskriv način, na neobremenjen način, odkrivati, kaj vse nas povezuje. Povezujejo nas velike osebnosti iz zgodovine obeh držav. Seveda nas povezujejo tudi vsakdanji trenutki v življenju vsakega posameznika.

Kakšne želje imate za prihodnost Avstrije, Slovenije, Koroške?

Ksenija Škrilec: Za našo skupno prihodnost, za partnersko prihodnost Slovenije in Avstrije želim, da se nadaljuje ta dialog, ki je pozitivno usmerjen, iskren in pravičen. Vsako stvar lahko vidimo z ene ali z druge plati. Že v letu dialoga smo iskali pozitivna sporočila in jih tako predstavljali. Na tem je potrebno dialog med Slovenijo in Avstrijo nadaljevati, kajti na koncu pridemo do zaključka, da smo skupaj bogatejši, boljši in močnejši. Če pomislim, da praznujemo letos 30. obletnico neodvisnosti Slovenije, želim, da so koroški Slovenci in Slovenke ponosni na svojo matično državo, da se zavedajo, da jim stoji ob strani in da združijo moči, da ponotranjijo slovenski pregovor: »V slogi je moč,« kajti takrat bodo lažje dosegali napredek tudi pri uresničevanju manjšinskih pravic v Avstriji.

Mateja Rihter