Organisation / Organizacija

Nedelja

Oder je pripravljen za ljudi od blizu in daleč

V Vogrčah se pripravljajo na predstavo na prostem: Spet je zaživela domača vas in dvorišče pred župniščem se je spremenilo v gledališki prostor.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Priprave na novo predstavo na prostem (Nedelja)

V Vogrčah so spet sredi vaj za novo predstavo.

Predstave na prostem so v zadnjih 25-ih letih postale prava kulturna tradicija, ki med seboj povezujejo vaški živelj, vaščane in prijatelje gledališča daleč naokrog.

Uspešnica, ki se v Vogrčah odvija že od leta 1999 naprej v dveletnih, včasih tudi triletnih presledkih, se nadaljuje že z enajsto uprizoritvijo na idiličnem kraju pred vogrškim farovžem.

Letos, prav ob 30. jubileju ustanovitve Katoliškega prosvetnega društva za Vogrče in okolica, so se društvenice in društveniki odločili, da v režiji Alenke Hain uprizorijo komedijo Tistega lepega dne, ki jo je po noveli Cirila Kosmača za oder priredil Srečko Fišer.

Letošnja vogrška predstava na prostem, komedija Tistega lepega dne, ima kljub temu, da se dogaja na Primorskem v 30-ih letih prejšnjega stoletja, kar veliko skupnega z usodo koroških Slovencev v tistem času. Velik del Primorske je bil namreč takrat pod Italijo in javna raba slovenščine je bila z zakonom prepovedana. (Prepovedano je bilo celo petje slovenskih pesmi.)

V komediji Tistega lepega dne se domačini tem prepovedim upirajo tako, da slovensko besedo in narodne pesmi, predvsem tiste z budniško vsebino, ohranjajo na skrivaj, obenem pa se – tudi skrivaj – norčujejo iz dvakratnega vdovca Štefuca, ki je znan po svoji nagli jezi. Štefuc je namreč trmasto odločen, da bo svojim trem otrokom priskrbel novo mamo. To ne bi bilo nič čudnega, če si ne bi zapičil v glavo, da bo njegova tretja žena Pečanova Zana, ki pa se že pripravlja na poroko z Graparjevim Ludvikom ... Štefuc trmasto ponavlja, da ... če se je že dvakrat ženil pri Pečanovih, ima vse pravice, da se tam ženi še tretjič ...

Torej, za smeh je poskrbljeno. Kako se zgodba res konča, si lahko ogledate v mesecu avgustu. Premiera v Vogrčah bo 9. avgusta, sledijo pa ponovitve 10. in 11., ter 14., 16., in 17. avgusta. Pričetek bo vsakič ob 21. uri.

VSTOPNICE:

  • spletni nakup: https://ticket.petzenland.at/
  • Knjigarna Haček, Mohorjeva knjigarna, Krščanska kulturna zveza, Kulturni dom Pliberk, članice in člani KKD Vogrče in okolica
  • Prost vstop do 14. leta starosti.
  • Vstopnina 25 evrov.
  • Popust pri nakupu 10+ vstopnic (prosimo za najavo večjih skupin na telefonsko številko 0664 4673456 ali 0463 516243).
Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Priprave na novo predstavo na prostem (Nedelja)

Verena Jamer, predcednica KKD Vogrče in okolica je duša predstave.

Verena Jamer je šele od marca 2023 naprej predsednica KKD Vogrče in okolica. Ta predstava na prostem je zanjo kot novo predsednico tako rekoč »premiera«.

Kako vam gre s pripravami?

Verena Jamer: Res je veliko dela s takšno predstavo na prostem in mora biti celotna zadeva načrtovana do podrobnosti. Pred petimi leti je bila v Vogrčah zadnja predstava na prostem. Ta petletna pavza je bila sprva opazna in je trajalo malo časa, preden smo se zagnali v ta projekt. Sedaj lahko rečem, da »teče« in se že vsi veselimo premiere, ki bo 9. avgusta ob 21. uri pred vogrškim župniščem. Scenografija je skoraj končana, razen nekaj malenkosti, ki jih je treba še dodelati. Vaje potekajo dvakrat tedensko, včasih tudi trikrat na teden.

Zakaj je pomembno, da so velike predstave na prostem?

Verena Jamer: S predstavami na prostem smo začeli v letu 1999, torej pred 25-imi leti. Te so bile vedno edinstvene ter uspešne in so ustvarjale pri vseh, ne samo pri igralcih, temveč tudi pri gledalcih, poseben občutek. Zakaj torej prenehati s stvarjo, ki jo ljudje dobro sprejmejo? Navsezadnje je tako, da takšen projekt oziroma takšne posebne predstave povezujejo ne samo Vogrjane, temveč tudi ljudi iz bližnje in daljne okolice.

Kaj to pomeni za vaško skupnost?

Verena Jamer: Vaška skupnost je v Vogrčah igrala že vedno veliko vlogo. Trenutno je tako, da so se nekateri domači kulturniki odselili in prišlo je veliko tujih ljudi v Vogrče, ki sploh ne obvladajo slovenščine. Kot ime našega društva že izpove »Vogrče in okolica«, se vedno obrnemo tudi na osebe iz bližnje okolice, ki jih povabimo k sodelovanju.

Treba je bolj kot kadarkoli gledati na to, da ohranimo domačo besedo, slovenski jezik ter kulturo v tej obliki, ki smo jo gojili doslej. Saj vsi dobro vemo, da je vedno manj takšnih ljudi, ki govorijo slovensko in se zanimajo za domačo kulturo.

Hvaležna sem, da člani in članice našega društva ter vsi, ki sodelujejo pri letošnjem projektu, v tako zagnanem času le še najdejo čas za brezplačno delovanje.