Prijetno topla »šiša« v stari Kumrovi domačiji v Bilnjovsu je bila pripravljena in narekovala poseben dogodek v soboto, 3. in 10. grudna 2022. Gospodinja Anica Maletz-Zablatnik je skupaj z Referatom za družino pri Katoliški akciji vabila na obujanje spominov in poslušanje Drabosnjakovih rajmov ob peki svežega domačega kruha.

V prijetni družbi gospe Ane Krušic, Rupijeve mame in Pavle Hedenik, Jozove mame iz Velinje vasi, ter Mojci Gasser in Franca Safrana iz Bilčovsa smo se spominjali lepih dogodkov ob topli krušni peči. Medtem, ko so gospodarji nosili žito po »birinj« v vrečah v Pomočev mlin na vodo, in je po dolgih urah mletve pozvonilo v hiši, ter naznanilo, da je žito zmleto, je gospodinja že pripravila kvas in zakurila krušno peč. Na dobro posušeni »pušelj« hrasti je naložila grmado drv iz mehkega lesa v primerni dolžini, da se je peč zagrela do prave temperature. Živo žerjavico je s »hreblco« potisnila ob steno in s posebnim »loparjem« vsadila« zamešeno testo, ki je v »svamencah« imelo zadosti časa »vzhoditi«, nikakor pa se ne »prehladiti«, kar bi se zgodilo, če bi med svetim obredom peke kruha neprevidno odpirala in zapirala vrata v kuhinjo. »Nšče«, kjer smo pridno mesili testo, ki ni smelo biti pregosto in tudi ne preredko, smo po temeljiti izpraznitvi s posebno leseno lopatico preprosto pokrili z lesenim pokrovom in po času skrbno pospravili posušene ostanke.

Pa je teden navrh prisedel še bukovnik Andrej Šuster Drabosnjak, kmet iz Kostanj, ki je pred 200 leti koval svoje hudomušne verze in prevajal svetopisemske igre v svoje lepo kostanjsko narečje. S seboj je pripeljal rojakinjo s Kostanj Moniko Wieser Zeichen, ki je na zelo prikupljiv način in v zveneči narečni besedi predstavila davnega soseda, plemenitega človeka, mojstra pri ročnih in duhovnih delih, šaljivega in zelo iskanega vaščana. Povedala je, kako radi in s kakšnim ponosom so Kostanjčanke in Kostanjčani skupaj z znanci iz sosednjih vasi vsakih nekaj let skozi desetletja redno uprizarjali Drabosnjakovo Božično igro, Izgubljenega sina in Pasijon v lepem domačem narečju, ko so do 2. svetovne vojne še vsi nas vasi govorili slovensko. Medtem, ko je po Kumrovi stari domačiji že dišalo po sveže pečenem kruhu in sta na štedilniku tudi že bila pripravljena »hruškov močnik« in okusni ričet, je dopoldansko adventno srečanje izzvenelo s prelepimi rajmi Drabosnjakove Božične igre.

Pavel Zablatnik