Dober mesec je generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac. V tem času je že obiskala kar nekaj krajev in prireditev ter se srečala z ljudmi po Koroškem. »Ko me ogovarjajo s pozdravom gospa generalna konzulka, jim rečem – jaz sem samo Maja,« pričenja svojo predstavitev.

Maja Balant Slobodjanac se opisuje z besedami: »Žena in mamica šestih otrok. Z možem imava sestavljeno družino, jaz imam dva otroka, mož štiri, in to so vsi moji otroci. Nikoli mi ni dolgčas – niti v službi niti doma.« Generalna konzulka je tudi velika ljubiteljica narave in na Koroškem si želi vsak konec tedna obiskati kakšen hrib. Rada ima zeleno barvo, mir in odklop. »Manj je več,« je njeno vodilo v tem hitrem načinu življenja. Že 22 let je zaposlena na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, vmes je bila štiri leta v Bernu in štiri leta v Berlinu. Ko je odhajala iz Berna, je tam predala posle svojemu nasledniku Antonu Novaku, sedaj v Celovcu pa je bilo obratno. Hvaležna je za vse te izkušnje, »oblikovale so me, da sem to, kar sem.« Kot Korošica se vrača sedaj na Koroško. Prihaja iz Mežiške doline, na Ravnah na Koroškem je obiskovala Osnovno šolo Prežihovega Voranca in nato gimnazijo, v Ljubljani je doštudirala nemški jezik in književnost ter nato zaradi službe ostala v prestolnici.

Diplomatski poklic za Majo Balant Slobodjanac ni samo poklic, ampak je poslanstvo. Gre za veliko čast, a hkrati odgovornost. »Moraš biti komunikativen, odprt, radoveden, dobro je, da na stvari gledaš inovativno. Je pa drugače, ali delaš na ministrstvu ali na diplomatskem predstavništvu, gre za drugačne naloge in način dela. Hvaležna sem za možnosti, da v okviru ene institucije spoznavam toliko različnih delovnih mest in delovnih področij.« Ko je razpakirala škatle, je ugotavljala, kje je najbližja trgovina, kje je najbližje igrišče, kje je najbližji gozd. V Celovcu se dobro počuti, saj ima rada mesta, »kjer lahko kaj opraviš peš ali s kolesom. Potem imam čas, da zbistrim glavo, razmišljam kaj kreativnega, opazujem okolico in ljudi, se komu nasmehnem, podarim lepo besedo.«

Srečanje s škofom Jožetom Marketzem je bilo eno od prvih srečanj v novem mandatu. »Želela sem si spoznati škofa, ki je koroški Slovenec. V prijetnem pogovoru sem spoznala, da je svetovljan, široko razmišlja, si želi sodelovanja in skrbi za slovenski jezik,« pripoveduje o srečanju s škofom Marketzem. Nova generalna konzulka je tudi ljubiteljica umetnosti in kulture: »Umetnost je mehki način izražanja, kjer lahko zelo veliko poveš in si lahko na prefinjen način zelo direkten.« V tem času je na Koroškem obiskala že kar nekaj kulturnih prireditev, podelitev nagrad, maturantskih plesov in kongres. Ta čas, v katerem je prišla, je bil zelo intenziven in poln. »To, da grem med ljudi, mi daje največ. Ne bi si želela biti samo v pisarni v Celovcu. Delo diplomata je, da se trudi za korekten odnos s koroškimi visokimi predstavniki, da se zavzema za koroške Slovenke in Slovence ter pravice, ki jim pripadajo. Po drugi strani pa je naloga tudi ta, da posvetim čim več svojega časa koroškim Slovenkam in Slovencem,« ob tem pove, da so bile prireditve krasne. Ob 120-letnici SPD Radiše je do nje pristopila gospa, ki se je na Radiše preselila iz Slovenije. Povedala ji je, da je poznala gospo Balant z Raven na Koroškem, a ko se je poročila na Koroško, je z njo izgubila stik. Generalna konzulka ji je povedala, da je bila to njena mama. »Glede na to, da sta moja starša že dolgo pokojna, je bilo zelo ganljivo, ko mi je potem razlagala o moji mami in očetu,« je bila hvaležna za ta pogovor. Opaža, da ji koroško narečje pomaga, da hitreje naveže stik, da ljudi razume in so ji blizu. »Rada poslušam zgodbe ljudi, starejših in mlajših,« zaradi tega razmišlja, da bi konzulat še bolj odprla, organizirala še kakšen dogodek, morda dan odprtih vrat.

Kjerkoli je mogoče, skuša povezovati, mrežiti in biti blizu ljudem. Sedaj je prosila varstvo ABCČ ljudske šole 24 in varstvo Mohorjeve, da bodo na konzulatu okrasili smrečico, z otroki bodo skupaj tudi kaj zapeli. Ko bo zaključena obnova stavbe, si želi, da bo spet zaživel tudi vrt. Rada bi, da bi ljudje še bolj spoznali, kaj delajo na generalnem konzulatu in kje jim lahko pomagajo, saj so tudi kot upravna enota v malem. Pri tem diplomatsko predstavništvo v Celovcu pokriva ne samo Koroško, ampak tudi Salzburg, Predarlsko in Tirolsko.

Maja Balant Slobodjanac ima mnogo idej za svoje delo. Zaveda se, da so odprti še mnogi izzivi. Rada si bo vzela čas za ljudi, redno bo opozarjala in nagovarjala avstrijske politične predstavnike Koroške o odprtih stvareh za slovensko narodno skupnost na Koroškem, ki bi morale biti že davno rešene. Če bodo zadeve urejene, se bodo tudi mladi raje vračali na Koroško. »Naslednje leto bo 70 let podpisa Avstrijske državne pogodbe, 80 let od konca druge svetovne vojne, 30 let Avstrije v Evropski uniji,« to so mejniki za spoštovanje človekovih pravic. Želela bi si izboljšave na področju dvojezičnega šolstva, od jasli naprej, saj je štiri leta učenja jezika za otroke premalo. Iz Švice ima sama izkušnjo, da se je njen otrok najbolj naučil nemščine v vrtcu. Želi si, da bi vsa Koroška razumela, kakšno bogastvo sta slovenščina in slovenska manjšina.

Mateja Rihter