Letošnji Evropski kongres narodnih skupnosti Biroja za narodno skupnost pri koroški deželni vladi je postavil v središče manjšinske medije, ki so močan srčni utrip vsake narodne skupnosti. Tako srečanje, na katerem so razpravljali o medijih manjšin in manjšinah v medijih, pač tudi pokaže, kakšno je stanje z oskrbo medijev pri drugih manjšinah. Slovenska narodna skupnost na Koroškem se seveda ne more pohvaliti s kakim dnevnikom ali televizijsko hišo, kot jo imajo nekatere redke druge manjšine, lahko pa je kljub temu ponosna na svoje medije. V središču pozornosti se je znašlo več medijev. Spregovorili so tudi glavna urednica Nedelje Mateja Rihter o ljudeh in njihovih zgodbah, glavni urednik Slovenskega sporeda ORF Marijan Velik o moči televizijskih slik in Mateja Železnikar o družbi Slovencev iz sosednjih držav v oddaji RTV Sotočja. Objavljamo nekaj odlomkov iz teh prispevkov.

Dobesedno

Naša naloga v žurnalizmu je, da je treba očitno v tej kompleksni situaciji, v kateri živimo, znova začeti ljudem obrazložiti, zakaj je kvalitetni žurnalizem potreben. Kot vidimo po izidih vseh vrst volitev, ljudje v večini konzumirajo nekvalitetne medije. To pomeni, da se moramo mi, ki delamo kvalitetne medije, s tem soočati in se vprašati, kaj je treba storiti, da bomo zmogli nagovoriti ljudi, ki se do sedaj še niso odločili za kvalitetni žurnalizem.

Katja Gasser, voditeljica resorja za literaturo, ORF

Nekaj mora veljati tudi za medije narodne skupnosti. Treba je jasno ločiti med žurnalizmom in stikom z javnostjo (PR). Zato je zelo dobro in prav: Manjšinski mediji z žurnalističnim pristopom – ampak s kritično distanco in novinarsko profesionalnostjo. Manjšinski mediji v smislu stikov z javnostjo – vendar ne pod eno znamko in na enem kanalu. Manjšinski mediji v smislu zabave, seveda tudi – vendar to ni žurnalizem. Da, čas je, da razmišljamo o novinarstvu: gre za jasnost in inovacijo. Čas je za razmišljanje o medijski podpori: gre za kakovost in inovacijo. Kar pa je nujno potrebno, je boljši žurnalizem in več rešerširanja.

Matthias Karmasin, strokovnjak za komunikacijo

»Dober dan, Koroška« – Moč slik v 1750 oddajah s 11200 prispevki

Marijan Velik, glavni urednik Slovenskega sporeda ORF

Kar je veljalo še posebej pred 35-imi leti, ko ni bilo socialnih medijev, velja tudi še danes: če se ne pojaviš na televiziji, te pravzaprav ni. Da smo koroški Slovenci medtem že 35 let del avstrijske in slovenske televizijske pokrajine, za to je poskrbela naša medijska javnopravna ustanova. Brez ORF-a ne bi bilo slovenskega televizijskega sporeda. /…/

Televizijska stalnica za koroške Slovence in nekaj let tudi že za slovensko narodno skupnost na Štajerskem je na ORF 2 na sporedu vsako nedeljo. Obstajajo tudi ponovitve na ORF 2, ORF III in dve na RTV Slovenija. Od leta 2009 je uspešen slovenski tedenski magazin viden tudi na Štajerskem pod imenom »Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska«. Eno oddajo si – vključno s ponovitvami in v mediateki ORFON – ogleda približno 250.000 ljudi. V teh 35-ih letih je oddaja »Dober dan, Koroška« postala blagovna znamka ORF – 35 let namreč pomeni približno 1750 oddaj in več kot 11200 prispevkov.

Program izpolnjuje pet nalog: informativno, kulturno, zabavno, vizualno in dokumentarno. Vsebina vključuje predstavitev kompleksnega spektra tem koroških Slovencev in njihovih sosedov. V ospredju so ljudje s svojim življenjskim veseljem, kulturnim izrazom, pa tudi s svojimi težavami. Zato imajo v oddaji seveda svoje mesto tudi politična vprašanja, ki zadevajo narodno skupnost, kot na primer razprava okoli postavljanja novih dvojezičnih topografskih napisov, ki se je leta 2011 končala s tako imenovanim kompromisom, ali razprava okoli zasidranosti slovenske narodne skupnosti v novi koroški ustavi.

Prva oddaja »Dober dan, Koroška« je bila na sporedu 2. aprila 1989, moderirala pa jo je Cornelia Vospernik, danes znana kot dolgoletna dopisnica ORF – trenutno v Rimu – ali pa tudi moderatorka svetovnega žurnala.

Konec marca 1989 je bila pilotna oddaja predstavljena številnim uglednim gostom v ORF teatru v Celovcu in takratni deželni intendant Heinz Felsbach ni mogel skriti svojih čustev: »Pravijo, da veliki dogodki pred seboj mečejo sence. Danes smo se zbrali tukaj, da razglasimo in počastimo velik dogodek brez senc, ki je sposoben preseči vse sence preteklosti.« Za tedanjega generalnega intendanta Podgorskega, ki je bil prav tako prisoten, pa je bilo logično in dosledno, da je leto dni po regionalizaciji televizije ločene programe namenil tudi narodnim skupnostim: »Mislim, da je to zgodovinski trenutek, ki ga zdaj doživljamo, saj prvič v zgodovini obstaja tudi program v slovenskem jeziku. Moja osebna skrb je bila, da ga čim prej začnemo predvajati, prav tako pa je bila to avtonomna odločitev ORF. Zato sem še posebej ponosen in hvaležen kuratoriju, da je bil moj predlog brez pridržkov sprejet.«

Po pilotni projekciji je ves koroški tisk podprl medijsko inovacijo v deželi. Koroški dnevnik KTZ je tedaj celo prvič objavil dvostransko poročilo s pozdravom v slovenščini! /…/

V središču so ljudje in njihove zgodbe upanja

Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje

Mediji so izjemnega pomena za ohranjanje in bogatenje jezika narodnih skupnosti, za vidnost narodne skupnosti in za občutek povezanosti.

Živimo v času, ko bi lahko svoje predavanje načeloma napisala tudi s pomočjo umetne inteligence. V chatGPT bi v slovenščini vnesla natančno navodilo, da potrebujem prispevek o poročanju v medijih narodnih skupnosti, dodala bi še, kje bo prispevek predstavljen in kakšno bo občinstvo. V kratkem času bi najbrž dobila nekaj, kar bi bilo po nekaj popravkih čisto solidno. Ne vem, ker tega nisem naredila. To pri Nedelji ne pride v poštev, ker živimo z ljudmi in med ljudmi, ker jih obiskujemo, se z njimi pogovarjamo, radi obiskujemo prireditve, spoštujemo njihov trud, cenimo njihovo srčno kulturo. Tako sem tudi svoje predavanje naslovila: »V središču so ljudje in njihove zgodbe upanja.«

Nedelja je cerkveni list krške škofije in je najstarejši še obstoječi tednik v slovenščini, pa ne samo na Koroškem, ampak na svetu. Že 98 let zrcali krhkost in ranljivost, a tudi vztrajnost in kljubovalnost. Kmalu bo stara 100 let, a je kljub temu teden za tednom sveža in odraža jezikovno, kulturno, versko in identifikacijsko stanovitnost ter življenjsko voljo slovenske narodne skupnosti, saj je zgodovina Nedelje tudi nazoren primer za rast, pregon (leta 1941 so jo nacionalni socialisti prepovedali zaradi slovenskega jezika), in potem nov začetek ter prehod. /…/

Pluralnost medijev je zelo pomembna tudi v narodni skupnosti, kjer se vsi poznamo med seboj – ali vsaj mislimo, da se poznamo. Zato na tem mestu pozivam tudi politične predstavnike in predstavnice, naj ne pozabijo, da imamo na Koroškem dva tednika v slovenščini in dve radijski postaji, ki oddajata tudi v slovenskem jeziku. In pluralnost tudi nekaj stane.

Vprašanje, ki si ga zastavljamo vedno znova, je: »Kakšna je vloga medija narodne skupnosti danes – v tem času, na tem območju?« Naši trije nosilni stebri so oblika, jezik in vsebina. Oblika naj daje bralkam in bralcem orientacijo. Glede jezika je Nedelja eksistenčno povezana s slovenskim jezikom na Koroškem. Jezik pa še zdaleč ni samo slovnica, je način opisovanja, so koroške posebnosti. /…/

Osnovna drža Nedelje je pokazati, kako živimo in sooblikujemo družbo kot koroške Slovenke in koroški Slovenci. Poročanje o farnem, kulturnem in družbenem dogajanju na Koroškem je za nas osnova. Veliko smo med ljudmi in hvaležni smo, da nas radi sprejmejo na svoje domove in z nami delijo svoje skrbi in svoje veselje. V središču je človek s svojo zgodbo, brez moraliziranja.

Upati si in zaupati – tednik Nedelja je prestal vihre časa, se znal prilagajati spreminjajočim se družbenim in tudi cerkvenim razmeram, vseskozi pa je ohranil poslanstvo časopisa, in to je zaznati lepoto in bolečino, ki ju doživljamo v malem in velikem svetu ter ju posredovati v luči vrednot. Zapisana beseda ostaja, oblikuje, usmerja.

Preplavljeni smo s slabimi novicami in čutimo, kako nas to lahko spravlja v malodušje. Nedelja si želi brez olepševanja zaznavati tudi tegobe tega časa, a istočasno ljudem vlivati upanje v prihodnost, pri tem pa ostati zvesta svojemu poslanstvu: širiti sporočilo v slovenskem jeziku, ki je ljudem pomembna vrednota.

Sotočja – oddaja o življenju Slovencev ob meji Slovenije

Mateja Železnikar, urednica oddaje Sotočja RTV

Oddaja Sotočja na Radiu Slovenija ima dolgo zgodovino. Skoraj 45 let bo, kar so jo začeli pripravljati, in ponosna sem, da lahko to nadaljujemo še danes. Zasluge za oddajo, v kateri poročamo o življenju Slovencev v sosednjih državah, imajo kolegice in kolegi, ki so pred skoraj pol stoletja prihajali k Slovencem v Benečijo in na Koroško. Hitro so spoznali, kako zanimive in dragocene so njihove zgodbe. Vse od začetkov je bil glavni namen oddaje približati poslušalcem v matični domovini življenje slovenskih narodnih skupnosti na Koroškem in Štajerskem, v Furlaniji-Julijski krajini in v Porabju na Madžarskem. Leta 1991 z razpadom Jugoslavije pa tudi iz Hrvaške, kjer prav tako živi številčna slovenska manjšina.

Skrb za Slovence, ki živijo v sosednjih državah in po svetu, je določena v 5. členu slovenske ustave in v zakonu o RTV Slovenija. 3. člen, ki opredeljuje javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, med drugim določa:

po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost in pripravo radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence.

Enourna radijska oddaja Sotočja je na sporedu vsak ponedeljek zvečer ob 20.00 na Prvem programu Radia Slovenija /…/

Kot urednica oddaje se trudim, da bi v vsaki oddaji predstavili aktualne zgodbe Slovencev iz vseh štirih sosednjih držav. Zelo raznolike teme vseskozi povezuje skrb za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. /…/ Naši sogovorniki so zelo različni. Prihajajo s področij šolstva, gospodarstva, kmetijstva, politike, športa in seveda kulture v najširšem pomenu.

/…/

Še posebej vesela in ponosna sem zaradi skupnih projektov, ki smo jih izpeljali skupaj z našim 3. programom – programom Ars – in Radiem Agora iz Celovca. /…/ Septembra lani smo tako pripravili prvi skupni Ars teatralis Srebrni breg v živo v Monoštru v Porabju. V Celovcu pa smo pred slabim mesecem dni z Radiem Agora, ki je bil nosilec projekta, pripravili Ars teatralis Izginotje izgnanstva. Z njim smo se poklonili leta 1942 pregnanim koroškim Slovencem skozi poezijo, prozo in glasbo. Pred večerno prireditvijo smo se ves dan v živo oglašali na Prvi program in tako poslušalcem skušali približati življenje koroških Slovenk in Slovencev. /…/

Izpeljava takšnih projektov, ki zahtevajo veliko priprav in koordinacije, ni enostavna in prepričana sem, da jo lahko izpelje samo javna radiotelevizija.