Pobudnik obiska je bil Richard Seidel, vodja oddelka za novejšo zgodovino mesta Dachau, ki se je udeležil letošnje spominske proslave na Ljubelju in so ga pričevanja mladincev, dijakinj in dijakov Dvojezične trgovske akademije, tako prevzela, da jih je povabil na študijsko ekskurzijo v svoje mesto, ki je pobrateno s Celovcem. Dachau je prevzel stroške za bivanje, na predlog Eve Janica pa je mesto Celovec obisk podprlo s prevzemom prevoza.

Obisk slehernega koncentracijskega taborišča ali uničevalnega taborišča je za vsakogar vselej izziv, predvsem pa, če so posredi tudi družinska ozadja. Prav to je veljalo kar za nekaj dijakinj in dijakov. Učiteljica Mirjam Zwitter-Šlemic je skupino zelo skrbno pripravila na ekskurzijo in tudi spremljala.

Poglobljeno je v tematiko koncentracijskega taborišča skupino uvedla Elisabeth Fink, strokovna sodelavka Študijskega centra Maxa Mannheimerja, ki se znanstveno sooča z zgodovino taborišča. Pri tem so družinske povezave nekaterih dijakinj in dijakov s koncentracijskim taboriščem Dachau ali drugimi nacističnimi taborišči ter pregon in partizanski upor koroških Slovencev bili zelo pomemben vidik temeljitih razprav, pri katerih so vsi sodelovali zelo poglobljeno. Za strokovno sodelavko Fink je srečanje z njimi bilo nekaj novega, kajti »redko pridejo k nam mladinci s tako velikim znanjem o koncentracijskih taboriščih in katerih predniki so bili žrtve nacističnega nasilja. Nemška mladina ima povečini ozadje storilcev, pa tudi njeno znanje o celotni tematiki nacionalsocializma ni veliko,« je poudarila.

V pogovoru s skupino so nadžupan mesta Dachau Florian Hartmann, zgodovinar Richard Seidel in referentka Tanja Jörgensen ugotovili, da je nacistično koncentracijsko taborišče za vselej zaznamovalo ime in zgodovino mesta, po drugi plati pa je taborišče za mesto velik gospodarski dejavnik, saj ga je pred pandemijo letno obiskalo nad dva milijona ljudi. S tem nasprotjem da je treba živeti, a nikdar ne sme ugasniti spoštljiv spomin na žrtve nacističnega nasilja v Dachauu.

Hoja po poteh jetnikov skozi mesto do koncentracijskega taborišča in sam obisk ogromnega areala bivšega koncentracijskega taborišča, kjer vhod z »žurhausom« in napisom »Arbeit macht frei«, veliki apelplac, taboriščna cesta in stražni stolpi, bivši upravno-gospodarski center, danes se v njem nahaja taboriščni muzej, ter krematorija in baraki dajejo slutiti občutek nemoči in grozote, ki je navdajal jetnike, so pri dijakih zapustili globoke in trajne spomine.

Koncentracijsko taborišče Dachau je takoj po nacističnem prevzemu oblasti leta 1933 ustanovil takratni šef bavarske policije in rajhovski vodja ss, Reichsführer SS, Heinrich Himmler in ga osnoval kot vzorčno za vsa ostala nacistična koncentracijska taborišča in kot šolo terorja za mlade esesovce proti nasprotnikom nacizma. V Dachauu je trpelo in umiralo nad 6000 Slovencev, od tega mnogi iz Koroške. Taborišče so 29. aprila 1945 osvobodili Američani.

Franc Wakounig