Njegov obraz je dobro znan. Neke vrste abstrahirani obraz je viden na spodnji tretjini strani levo teden za tednom nad rubriko »Slovenščina za vsak dan«. To rubriko je prevzel po očetu, ki jo je za Nedeljo urejal desetletja dolgo. Na področju jezika abstrakcija ni mogoča in Miha Vrbinc je tudi ne bi dopustil. Pri razlagah za lepši jezik mu vedno gre za natančnost, s pogledom v prihodnost, kako se bo jezik prilagodil, marsikdaj pa je tudi popustljiv, če gre za koroške jezikovne posebnosti.

Pa si le nekoliko natančneje oglejmo posebno poglavje v življenju Miha Vrbinca. Naslov tega poglavja z nekaterimi podnaslovi je: »Miha Vrbinc in slovenska beseda«, ki je bila zanj vedno pomembna. Govorjeno besedo je nesel po etru v koroške domove. Sodeloval je s Slovenskim sporedom ORF. Enkrat tudi kot režiser radijske igre, ki jo je naštudiral s študenti. Literarna beseda je nadaljnje poglavje. Nekaj let je bil glavni urednik literarne revije Rastje. Sodeluje pri Natečaju pisanja Pisana Promlad Volbankove ustanove in pomaga pri ubesedovanju vsakoletnih nalog. Natančen poznavalec slovenske literature je. Če je kdo na Koroškem, ki ima kako slovensko literarno delo kot prvi na svoji knjižni polici, je to Miha Vrbinc. Najbrž je tudi med prvimi, ki po spletu zbrska vse novosti pred vsemi drugimi. Pa še z nečim mora živeti: komaj začne brati kako knjigo, že ima spodbudo za svojo jezikovno rubriko v Nedelji. Na tem področju je vsem besednim ustvarjalkam in ustvarjalcem zelo hvaležen.

Slovenska beseda ga je spremljala v poklicnem življenju. Najprej kot profesorja Slovenske gimnazije in pozneje kot njenega ravnatelja. Nato je prevzel službo nadzornika za višje dvojezične izobraževalne ustanove na Deželnem šolskem svetu in po preimenovanju v Izobraževalno direkcijo je v oddelku 3 strokovni nadzornik za manjšinsko šolstvo na Koroškem.

Komentatorju Nedelje in kulturnemu delavcu (Gallus, Krščanska kulturna zveza, …) želimo mnogo pravih besed pri spodbujanju za boljše govorjenje in pisanje slovenskega jezika.